4. 12. 2005 | Mladina 48 | Kultura | Film
Pogrešana na letalu
Flight Plan, 2005
Tisti, ki stalno ponavljajo, da se Hollywood le še ponavlja, da snema le še rimejke in da jih snema s tako naglico, da se original nima več časa niti ohladiti, bodo to lahko zdaj ponovili: čaka jih namreč še en Nočni let. Le da je letalo tokrat, v Pogrešani na letalu, večje. A po drugi strani - v rimejkih je vedno vse večje in bolj bombastično. Jasno, tudi zvezde so večje. Rachel McAdams, ki je “pilotirala” Nočni let, se tako napihne v Jodie Foster. Rachel, “ogrožena ženska” št. 1, je bila le menedžerka pri neki hotelski verigi - Jodie, “ogrožena ženska” št. 2, je dizajnerka potniških letal. In ker to očitno še ni dovolj prepričljivo, je za nameček specializirana še za reaktivni pogon. Jodie od filma pričakuje in zahteva, da jo vidi dovolj veliko - in dovolj epsko. Sobe za paniko so njeno naravno okolje. Hitchcock bi ji znal ustreči. Con gusto. Jodie - alias Kyle Pratt - je tokrat parkirana v Berlinu. In po malem izgleda kot berlinska intelektualka, le da njena depresivna zariplost ni posledica vsrkavanja Kraftwerkov, ampak nesreče - njen mož je namreč padel s strehe in se ubil. Še vedno se ji prikazuje. No, Jodie potem vedno, ob vsakem “prikazovanju”, strese z glavo in si reče - ne, to ni res, le domišljam si, mrtev je. Zato tudi sklene, da bo njegovo truplo prepeljala domov, v Ameriko - in tako se z Julio (Marlene Lawston), svojo šestletno hčerko, vkrca na deluxe potniško letalo... ee, na največje potniško letalo vseh časov, ki ga je kodizajnirala ona sama.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
