29. 12. 2005 | Mladina 52 | Kultura | Film
Satanov klan
The Devil's Rejects, 2005
Rob Zombie, sloviti hellbilly in kralj headbangerjev, je svoje seksorcistične štikle a la The Man Without Fear, Never Gonna Stop, Superbeast, Dragula, Scum of the Earth, Living Dead Girl in The Great American Nightmare slišal v mnogih filmih, zato je leta 2000 sklenil, da bo tudi sam posnel film. In res, studio Universal mu je financiral death-metal slasher House of 1000 Corpses, v katerem štirje tinejdžerji, tipični suckerji, zaidejo v zakotno, ruralno, “rdečo”, konfederativno, retardirano južnjaško deželico, ki za sabo pušča trupla, bolje rečeno - dementna družina Firefly, nora na brate Marx (vsi člani tega klana so imena dobili po likih, ki jih je igral Groucho Marx!), poskrbi za shock & awe južnjaške gotike. Ker pa je bil film - sicer himna surovi, furijasti, morasti, neglamurozni, instinktivni estetiki slasherjev sedemdesetih a la Teksaški pokol z motorno žago, Zadnja hiša na levi in Hribi imajo oči - preveč divji, preveč krvav, preveč pokopališki in preveč heavy-metal, ga je Universal prepustil manjši, neodvisni firmi Lion's Gate, ki ga je potem v kino spustila šele leta 2003.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
29. 12. 2005 | Mladina 52 | Kultura | Film
Rob Zombie, sloviti hellbilly in kralj headbangerjev, je svoje seksorcistične štikle a la The Man Without Fear, Never Gonna Stop, Superbeast, Dragula, Scum of the Earth, Living Dead Girl in The Great American Nightmare slišal v mnogih filmih, zato je leta 2000 sklenil, da bo tudi sam posnel film. In res, studio Universal mu je financiral death-metal slasher House of 1000 Corpses, v katerem štirje tinejdžerji, tipični suckerji, zaidejo v zakotno, ruralno, “rdečo”, konfederativno, retardirano južnjaško deželico, ki za sabo pušča trupla, bolje rečeno - dementna družina Firefly, nora na brate Marx (vsi člani tega klana so imena dobili po likih, ki jih je igral Groucho Marx!), poskrbi za shock & awe južnjaške gotike. Ker pa je bil film - sicer himna surovi, furijasti, morasti, neglamurozni, instinktivni estetiki slasherjev sedemdesetih a la Teksaški pokol z motorno žago, Zadnja hiša na levi in Hribi imajo oči - preveč divji, preveč krvav, preveč pokopališki in preveč heavy-metal, ga je Universal prepustil manjši, neodvisni firmi Lion's Gate, ki ga je potem v kino spustila šele leta 2003.
Film ni vžgal - in Robu se je očitno zazdelo, da ni vžgal zato, ker zgodbe ni povedal do konca. In tako je posnel nadaljevanje, Satanov klan, ki nas odpelje v leto 1978, v čas, ko šerif Wydell (William Forsythe) - veliki maščevalec z božjim kompleksom - sklene, da bo obračunal z družino Firefly in njenimi “vrednotami”, toda obleganje preživi ravno dovolj Fireflyjev (Bill Moseley & Sheri Moon Zombie), da lahko svojo karnevalsko klavnico odpeljejo na turnejo, da se lahko priključijo kapetanu Spauldingu (Sid Haig), svojemu patriarhu, ki je Bonnie & Clyde v eni osebi, in da se lahko potem vsi skupaj retro sadistističo znesejo nad country bendi, zvodniki, filmskimi kritiki in drugimi etničnimi manjšinami. Fireflyji izgledajo kot “moralna večina”, ki se ji zmeša - do nihilizma. In še čez - pomeni, do nostalgije, ki potrebuje bende Lynyrd Skynyrd, Allman Brothers Band in Three Dog Night, da bi izgledala dovolj absurdno. Nič, Rob Zombie, katarzični antimoralist, vam pošilja čudovito umazane pozdrave iz deželice, ki headbanga z Bushem.
ZA
