Agent na begu

The Sentinel, 2006

Agent na begu je tabloidni, špekulativni triler: kaj bi se zgodilo, če bi skušal atentat na ameriškega predsednika narediti ta, ki ga varuje, potamtakem agent Tajne službe? To ni edina špekulacija, ki žene Agenta na begu. Druga se glasi: kaj bi se zgodilo, če bi agent Tajne službe skrivaj porival predsednikovo ženo? Okej, rekli boste: to gotovo počne ena in ista oseba! Predsednikovo ženo poriva ta, ki hoče narediti atentat na ameriškega predsednika! Hej, porivanje predsednikove žene je atentat na ameriškega predsednika! Ali pa vsaj poskus atentata na ameriškega predsednika! Ne, ni. Agent na begu namreč pokaže in dokaže, da porivanje predsednikove žene ni atentat na ameriškega predsednika - niti poskus atentata. Porivanje predsednikove žene in poskus atentata na ameriškega predsednika sta ločeni dejanji, ki ju “zagrešita” dve različni osebi, dva različna agenta Tajne službe. Kar seveda pomeni, da je ameriški predsednik res sucker: medtem ko mu en telesni stražar poriva ženo, drugi telesni stražar načrtuje atentat nanj. Kako to, da se lahko istemu ameriškemu predsedniku hkrati dogajajo take reči? Bushu se to ne bi moglo zgoditi, ne. Nič, samo sprašujem. Špekuliram. A po drugi strani, le zakaj bi na ameriškega predsednika, ki ga itak že vara žena, delali še atentat? Ameriškega predsednika, ki ga vara žena, lahko reši le atentat - ali pa 11. september. In David Rasche, ki igra ameriškega predsednika Ballentina, ne izgleda kot Sledge Hammer (lik, s katerim je pred leti zablestel v istoimenski TV seriji), ki čaka na nok-nok kakega prevaranega klienta, ampak kot zgodnji, izgubljeni, brezizrazni Bush, ki čaka na svoj 11. september. Kar je seveda ironično - in čista špekulacija, saj veste, kot TV serija 24 ur.

Da pa ne bi bilo kakih prevelikih presenečenj in da gledalec ne bi imel nepotrebnih težav s formatom, preiskavo vodi kar Kiefer Sutherland, ki izgleda tako, kot da je na snemanju serije 24 ur odprl napačna vrata in stopil na snemanje Agenta na begu, kjer so mu hitro rekli: brez panike, vse je v redu, kar nadaljuj, le zapomni si, da ti ni več ime Jack Bauer, ampak David Breckinridge, da si posebni agent Tajne službe, da v družbi “jezne gospodinje” (Eva Longoria) iščeš tajnega agenta, ki načrtuje atentat na ameriškega predsednika, in da je bil tvoj nekdanji mentor Pete Garrison (Michael Douglas), legendarni agent Tajne službe, ki se je nekoč vrgel pred kroglo, namenjeno predsedniku Reaganu, in ki ga imaš na sumu, da poriva predsednikovo ženo (Kim Basinger), kar pa naj te ne zavede - prej si ga imel na sumu, da poriva tvojo ženo, pa se je potem izkazalo, da jo res. Toda še preden rečete Na ognjeni črti, je Garrison že Begunec. In še preden rečete “I don't care”, se horde klišejev že zavalijo v luknje, ki jih je toliko, da bi lahko iz njih naredili TV serijo. Ne, Agenta na begu, ki ga je posnel TV igralec in TV režiser Clark Johnson, ne bi mogli vključiti v TV serijo 24 ur - Jack Bauer bi že po petnajstih minutah ugotovil, kdo je atentator. Brez poligrafa. In ne da bi pri tem motil Garrisonovo porivanje Prve dame.

PROTI