Blues za Havano

Habana Blues, 2005

Ruy (Alberto Yoel Garcia) in Tito (Roberto Sanmartin) sta prijatelja s Kube, rockerja z bendom, ki žge, kjer se le da. Ruy živi z materjo svojih otrok, Tito pa z materjo svojega očeta. Oba pecata bejbe, jasno, različne, toda oba imata skupni sen: da bi uspela in zaslovela, da bi ju torej odkril kak tuji menedžer in ju odpeljal v daljni, širni svet. Nimata disidentskih popadkov. Nič nimata proti Castru. In ne družita se s kontrarevolucijo. Le prebiti se hočeta ven. Njun sen o preboju izgleda kot sen Celjana, ki se hoče prebiti v Ljubljano.

Blues za Havano je film o Kubi, ki ga je španski režiser Benito Zambrano, očitno s pomočjo kubanskega, španskega, francoskega in ameriškega kapitala (Warner), posnel na Kubi, kar pomeni, da je šarmanten in melodičen, toda nekontroverzen. Ne popisuje Kubancev, ki hočejo s Kube pobegniti na ilegalen način, ampak Kubance, ki hočejo s Kube pobegniti na legalen način - ne torej Kubancev, ki hočejo pobegniti s čolnom, ampak Kubance, ki hočejo pobegniti z redno letalsko linijo, ne da bi jim bilo treba ob tem ugrabljati potnikov. Finalni twist je le twist za izvoz.

ZADRŽAN