Dvojna igra

Dvojna igra, sicer rimejk hongkonškega filma Infernal Affairs, je mojstrovina avtorskega filma, studijskega nihilizma in postapokaliptičnega zeitgeista. Za začetek, Dvojna igra je paranoidni triler, film paranoje - film o infiltraciji. Dvojni infiltraciji. Bostonska policija skuša ustaviti Franka Costella (Jack Nicholson), zvitega, izmuzljivega, nezgrabljivega kralja lokalnega podzemlja (“Veliko ljudi je umrlo, da sem jaz postal jaz”), zato v njegove vrste infiltrira policaja Billyja Costigana (Leonardo DiCaprio), čigar naloga je, da čim bolj prepričljivo hlini brutalnega gangsterja, da se čim bolj približa Costellu in da potem policijo obvešča o njegovih korakih.

Kot namreč kaže, je Costello vedno korak pred policijo. Policija pač nima pojma, da je tudi Costello v njene vrste infiltriral svojega človeka, Colina Sullivana (Matt Damon), sicer svojega protežiranca, čigar naloga je, da hlini čim bolj fanatičnega policaja, da se čim bolj približa vodstvu policije in da potem Costella obvešča o korakih policije. Costello je tako vedno korak pred policijo. Billy je policaj, ki igra gangsterja. Colin je gangster, ki igra policaja. Costello pa je antimoralistični joker, ki mu je vseeno: “Kakšna je razlika, ko dobiš v obraz nabito pištolo?” Toda ne pozna vseh faktov. Nihče v tem filmu ne pozna vseh faktov. Nihče ne more “povezati točk”.

Costello, ki noče, da bi bil produkt okolja, ampak da bi bilo okolje njegov produkt, je sicer Zlo (gangster, morilec, izsiljevalec, psihopat), toda obenem je tudi moralno sidro filma. Ko pravi, da med policajem in gangsterjem ni razlike, ima prav: gangster ni nič hujši od policaja, ki mora v brutalnosti pretiravati, da bi izgledal kot gangster. No, zdaj pa to prevedite v Bushevo “vojno proti terorju”.

ZELO ZA