28. 11. 2006 | Mladina 48 | Kultura | Film
Casino Royale
Martin Campbell, 2006
Jamesa Bonda poznamo v barvah. Le v barvah. Toda Casino Royale to obrne na glavo: Bonda nam pokaže v črno-beli tehniki. Teaser, pregovorni akcijski skeč, s katerim se že tradicionalno začenjajo bondiade, se namreč odvrti v črno-beli tehniki, vključuje pa Bondovo verzijo zasliševanja terorista, toda brez humorja, ki je tipičen za bondovske teaserje - razen če ne upoštevate dejstva, da je Bondovo energično, ultra kinetično, bombastično zasliševanje terorista v svoji zeitgeistovski brutalnosti prignano do take skrajnosti, da izgleda kot parodija Abu Grajba in Guantanama. Črno-beli uvod sporoča troje: prvič, novi časi, prestreljeni s terorjem, zahtevajo nov tip Bonda, drugič, Bond je še vedno edini pravi odgovor na izziv časa - “nobody does it better”, in tretjič, Bond se je ponovno rodil - serija o Bondu se začenja znova, od “začetka”, v črno-beli preteklosti, ko Bondu dve hladnokrvni likvidaciji prineseta 00. Sploh pa, Casino Royale je posnet po prvi bondiadi, ki jo je objavil Ian Fleming (1953).
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?