Teksaški pokol z motorko - Začetek

Teksaški pokol z motorko, Hiša voščenih figur, Zora živih mrtvecev, Dežela živih mrtvecev, Brez povratka 3. Pa Žaga - 1, 2 & 3. Vsi ti filmi dokazujejo, da je Amerika v divji, brutalni, grizlijevski vojni. Nekaj takega se je zgodilo ob koncu šestdesetih, v času vietnamske vojne - ameriški filmi so postali divji, brutalni, sadistični, grizlijevski. Izgledali so kot nadaljevanje vietnamske vojne z drugimi sredstvi. Tudi zdaj - v času iraške vojne - postajajo vse bolj divji, vse bolj brutalni, vse bolj sadistični, vse bolj grizlijevski. Vse bolj se irakizirajo. Toda po malem se tudi vietnamizirajo. Le zakaj ne - iraška vojna je itak le nadaljevanje vietnamske. Zato ne preseneča, da je Teksaški pokol z motorko le direktni rimejk horror fešte, ki je nastala leta 1973, v sklepni fazi vietnamske vojne. Noč živih mrtvecev in Teksaški pokol z motorko se nista dogajala v Vietnamu, ampak v Ameriki, s čimer sta lepo pokazala, da je vojna Ameriko prelevila v horror, v podaljšek vietnamske apokalipse.

Tudi nova epizoda Teksaškega pokola z motorko je podaljšek vietnamske apokalipse: kot namreč pove del naslova, Začetek, popisuje začetek teksaške sage o pokolu z motorko, obenem pa je tudi podaljšek iraške apokalipse - grozote, ki si jih počnejo Američani, je lahko inspirirala le iraška vojna. Rolajo se odiranje ljudi in obrazov, sekanje jezikov, goltancev in prstov, obešanje na mesarske kljuke, lomljenja glav, rok in nog, kuhanje človeških organov, srkanje krvi in žaganje vsega živega. In mrtvega. Krvavi dojenčki padajo iz vagin, kot da smo v najbolj tretjem izmed Tretjih svetov. In skozi ta kanibalski ameriški heartland leta 1969 potujeta brata Eric (Matt Bomer) in Dean (Taylor Handley), ki se hočeta pred odhodom v Vietnam znoreti v Mehiki. Da bi bil žur večji, s sabo pripeljeta tudi bejbi, Chrissie (Jordana Brewster) in Bailey (Diora Baird), toda še preden trčijo ob bum-bum kolesarko, jih ata Hoyt (R. Lee Ermey) že “odšlepa” na farmo družine Hewitt, kjer si zaželijo le eno - da bi bili v Vietnamu. Hoh, ali pa v Iraku. Niti vietkong, Osama bin Laden in Abu Grajb ne bi mogli tekmovati z death-wish fantazijo, ki jo premore Leatherface (Andrew Bryniarski), lokalni kralj motorke. Džihadisti te le ubijejo - teksaška družina Hewitt pa te potem še požre! Nova epizoda Teksaškega pokola je groteskna, nihilistična, že kar dadaistična kritika ameriške invazije na Irak, potrošniške družbe (teksaški kanibali so ultimativni konzumenti), ameriških tradicionalnih vrednot (kanibalizem je ultimativna verzija hostije) in Bushevega outsourcinga (teksaški družini se zmeša, ko zaprejo klavnico, v kateri so delali), obenem pa tudi bušizmov, ki so se očitno prijeli vseh Američanov. Ali bolje rečeno, Eric, Dean, Chrissie in Bailey izgledajo kot Bush v grozljivki - vse počnejo narobe: ko sedejo v avto in skušajo zbežati, ne pogledajo na zadnji sedež - in ko se izgubijo, začnejo klicati na pomoč. In to na ves glas. Idioti.

PROTI