Noč v muzeju
Night at the Museum, 2006
Slovenija je že ves čas polna režiserjev in scenaristov, ki so tik pred tem, da eksplodirajo v Hollywoodu. Ob koncu osemdesetih smo imeli primerek scenarista, ki je trdil, da je svoj scenarij že spravil do šoferja Sylvestra Stallonea. Žal je Sly potem zamenjal šoferja. Nekaj let kasneje smo imeli primerek režiserja, ki je trdil, da je Hollywood na tem, da kupi pravice za rimejk njegovega filma. Hollywood je potem kupil pravice za rimejke vseh korejskih filmov, le za rimejk njegovega ne. Nič hudega - gneča se je le še povečala: zdaj je kopica režiserjev in scenaristov trdila, da imajo že enosmerne vozovnice za Hollywood, kjer se dobesedno tepejo za njihove posnete ali pa neposnete scenarije. Toda do danes ni bilo iz vsega skupaj nič. A po drugi strani, to je le del slovenskega sindroma, ki ga je spočel Vladimir Bartol, ko je hotel Alamut pripeljati do h'woodske ekranizacije. Ni mu uspelo. Vidu Pečjaku je to uspelo, pa četudi nehote in nevede: TV film Kdo je Julia?, ki ga je leta 1986 za mrežo CBS posnel Walter Grauman, je tako podoben neki Pečjakovi noveli, kot da gre za ekranizacijo. Pa ne gre - zgodbo, de facto vzeto iz romana Barbare S. Harris (1977), so mu preprosto “ukradli”. Ali pa tudi ne. Reč ni namreč nikoli prišla na sodišče.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
