Bitka v nebesih + Muhasti oblak
Bitka v nebesih se začne s hardcore felacijo: Ana (Anapola Mushkadiz), bejba pri dvajsetih, ga vleče Marcosu (Marcos Hernandez), hombretu srednjih let. Po licih ji tečejo solze, tako da izgleda kot kip device Marije, ki joče. Zadnji tango v Mexico Cityju? Neke sorte. Oba namreč muči hud občutek krivde: Ana je hči generala, ki se pod pultom prostituira, Marcos, generalov šofer, pa je ugrabil nekega bogataškega otroka, ki je potem umrl, tako da zdaj potrebuje odrešitev. Problem je le v tem, da ne ve, kdo naj ga odreši - država (sodišče) ali cerkev (spoved). Kar je kakopak lažna dilema: v Mehiki sta cerkev in država poročeni. Hja, država ga vleče cerkvi - tako kot Ana Marcosu.
V filmih tajvanskega auteurja Tsaija Ming-lianga pa so junaki vedno le odtujeni, osamljeni, anonimni zombiji, ki se porna oklepajo tako kot rastline vode, navsezadnje, porno s svojo irealnostjo, mehaničnostjo in neverbalnostjo o njih pove več, kot bi lahko o sebi povedali sami. Za razliko od Luknje, v kateri je Taipeh mučilo hudo deževje, ga v Muhastem oblaku muči huda suša. In za razliko od filma Koliko je tam ura?, v katerem je Shiang-chyi (Chen Shiang-chyi) blodila po Parizu, v Muhastem oblaku blodi po Taipehu, kjer se zaplete s Hsiao-kangom (Lee Kang-sheng), urarjem, ki je v filmu Koliko je tam ura? vse svoje ure naštelal na pariški čas in ki se zdaj - na njeno veliko presenečenje - preživlja z igranjem v porničih. Hardcore, ob katerem boste jokali.
