12. 7. 2007 | Mladina 27 | Kultura | Film
Slo-vidvd-borza
Ko je prišel Hitler leta 1933 na oblast, Hollywood tega ni obsodil, prej narobe - vse tja do leta 1940 se je iz povsem taktično-poslovnih razlogov na vse kriplje trudil, da Hitlerja in nacizma ne bi omenjal po nemarnem. Iskreno rečeno: da ju ne bi slučajno omenjal po nemarnem, ju raje sploh ni omenjal. Toda leta 1940 je Hollywood na lepem posnel serijo filmov, ki so Hitlerja in nacizem omenjali po nemarnem, ali bolje rečeno - naciste so prikazovali kot arogantne, brutalne, rasistične totalitariste, mojstre indoktrinacije in graditelje lagerjev smrti. Najmanj spoštovanja je pokazal Veliki diktator, ki so mu prerokovali, da bo imel “grozne posledice za nemške Jude”. Hitlerju je bilo ime “Adenoid Hynkel” (diktator Tomanie), Mussoliniju “Benzino Napaloni” (diktator Bacterie), Chaplin, ki igra v dveh vlogah, Hynkla in avstrijskega brivca, in ki ima šestminutni govor, v katerem so nekateri videli poziv k proletarski revoluciji, pa je vso nacistično ikonografijo in vso nacistično filozofijo spremenil v komedijo, vključno s koncentracijskimi taborišči, kar je tedaj mnoge motilo. No, ameriška desnica je raje trdila, da hoče film Ameriko zvleči v II. svetovno vojno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?