23. 9. 2007 | Mladina 37 | Kultura | Film
Intervju
Interview, 2007
Theo van Gogh ni bil nikoli filmar, ki bi lahko upal, da bodo njegovi filmi doživeli rimejke, zato je to stalno kompenziral s kontroverznimi kolumnami in hvalisanjem, da je praprapranečak Vincenta van Gogha, leta 2004 pa je posnel še Podrejenost, 10-minutni dokumentarec o tem, kako slabo islam ravna z ženskami. Kot se izkaže, je ena izmed njih popisana - no, potetovirana - s koranskimi verzi. In Podrejenost je potem zanj naredila to, kar so Satanski verzi naredili za Salmana Rushdieja, le da je fatwa, ki je bila izstreljena, van Gogha res zadela: ob koncu leta 2004, ko je ravno končal snemanje 06/05, konspirološkega trilerja o atentatu na nizozemskega politika Pyma Fortuyna, znanega po svojem populističnem šovinizmu in predvsem antiislamizmu, ga je na ulicah Amsterdama pokončal neki maroški imigrant. Podrejenost sicer ne izgleda kot film, zaradi katerega bi bilo treba koga ubiti, niti kot film, zaradi katerega bi lahko kdo koga ubil, toda po 11. septembru je prag tolerance povsod in pri vseh, tudi pri malih kopistih ajatole Homeinija, drastično padel. Če bi zdaj kdo posnel konspirološki triler o tem, da je bil oni Maročan le patsy tajnih služb, ki so van Gogha likvidirale zato, ker je skušal v filmu 06/05 v atentat na Fortuyna vplesti tajne službe, bi bila ta teorija bolj kredibilna od teorije, da so ga ubili zaradi Podrejenosti. Van Gogh je leto pred smrtjo posnel Intervju, v katerem se angažiranemu, kontroverznemu novinarju izpolni ultimativna želja - intervju s prazno, plehko, ošabno TV zvezdo. V rimejku, ki ga je posnel Steve Buscemi, novinarja igra Buscemi, zvezdo pa Sienna Miller. Intervju, ki ga naredi z njo, ni kdo ve kaj, zato ga spletom okoliščin, ki vključuje tudi prometno nesrečo (joj!), nadaljujeta v njenem stanovanju, kjer potem ostaneta do konca filma in kjer njune agresivne igrice - napol verbalni delikti, napol verbalni fuki - izgledajo kot vojna spolov visoke intenzivnosti. Žreta se, grizeta, slepita in žalita. Prezirata se iz samovšečnosti in zapeljujeta iz prezira. Prevod vsake njune replike bi se lahko glasil: Naj te pofukam ali ubijem? In ko si začneta prodajati žalostne zgodbe, je to dokaz, da so tudi emocije in izpovedi le manipulacije. Lepotica hlini, da je pametna - zver hlini, da ima dušo. Drug drugega si skušata podrediti, in to tako kanibalsko, kot da bi se hotela dotakniti japonske Avdicije ali praga tolerance, ki pa ga ni na spregled. Kar ne preseneča: samopomilovalni mazohizem mu je preveč v napoto.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
