15. 11. 2007 | Mladina 45 | Kultura | Film
Invazija
The Invasion, 2007
Invazija je rimejk Invazije tretjih bitij, ki jo je leta 1956, v času hladne vojne in makartizma, posnel Donald Siegel, ki je kasneje posnel mnoge kultne filme, recimo Morilce, Šerifa v New Yorku, Dirty Harryja in Pobeg iz Alcatraza. Pa kaj, boste rekli - Hollywood itak snema le še rimejke. Kar drži. Hollywood izgleda le še kot klon svoje preteklosti. No, problem je v tem, da rimejk Invazije tretjih bitij ni bil povsem nesmiseln, ali bolje rečeno - če je čas, v katerem živimo, terjal rimejk katerega filma, potem je terjal prav rimejk Invazije tretjih bitij, te genialne hladnovojne klasike, lucidnega in kontroverznega trilerja, ki je nepozabno razdelal problem pranja možganov, indoktrinacije, konformizma, demokratičnega totalitarizma in tiranije večine. Invazija tretjih bitij je bila popolna alegorija tedanje dobe - Invazija bi lahko bila popolna alegorija sedanje dobe, prestreljene z okupacijami, paranojo, konformizmom in pandemijami. Pa ni. Daleč od tega. Ker so skušali biti kreativni, so spolne vloge malce premetali. V Invaziji tretjih bitij je bil glavni moški, medtem ko je v Invaziji glavna ženska, Carol Bennell (Nicole Kidman), ločena psihiatrinja, ki je zelo napeta in panična, pa ne le zato, ker se ji zdi, da svojega sina po malem izgubi vsakič, ko vikend preživi z njenim bivšim možem, Tuckerjem Kaufmanom (Jeremy Northam), ampak predvsem zato, ker se ji zdi, da se je Tucker zelo spremenil - da je čuden, da ga je nekaj obsedlo, da skuša njenega sina ustvariti po svoji podobi. Njen prijatelj Ben (Daniel Craig) jo sicer tolaži, češ da je vse okej in da si to le domišlja, toda Carol ima prav - Tucker je čuden. In nekaj ga je obsedlo. Kot se namreč izkaže, ga je inficirala in obsedla “tuja vrsta”, ki hoče, da bi vsi ljudje izgledali enako. In to dobesedno: vsi ljudje se začenjajo obnašati enako, kot da jih je udarila psihična epidemija. Vlada oznani, da gre za gripo, ki jo je mogoče pregnati s cepivom, toda Carol ve, da je cepivo brez učinka - in da se lahko pred to epidemično indoktrinacijo, ki ljudi spreminja v mentalne robote, zaščitiš le tako, da ne zaspiš, kajti obsedejo te, medtem ko spiš. Film žal prehitro izgubi ritem, smer, poanto in gravitacijo - mentalne probleme skuša namreč rešiti z eksplozijami in dirkami, s pirotehniko. Ob vsakem prehodu se vprašate: je to sploh še isti film? Hja, Invazija začne fušati - in Nicole Kidman tudi, tako da izgleda le kot mučna, morbidna, nenamerna parodija svojega lika iz Vsiljivcev. Invazija, ki jo je posnel Oliver Hirschbiegel, režiser Eksperimenta in Propada, in ki ga je po slabih testnih projekcijah “dosnel” James McTeigue, je videti tako, kot da ga je režirala Nicole Kidman.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
