2. 12. 2007 | Mladina 47 | Kultura | Film
Slo-vidvd-borza
"Mindfucker of all times!" Tako Woodstock - koncert! - označi John Sebastian. Neki starček s kavbojskim klobukom le prikima: "Ta stvar je prevelika za svet, česa takega še ni bilo!" 15., 16., 17. avgusta 1969 se je na ranču White Lake pri Bethelu, kakih 100 kilometrov od New Yorka, odvrtel Woodstock. Orjaško zeleno polje, "trije dnevi miru in glasbe", neskončna množica, na ustih mir, svoboda in plemenska demokracija, naokrog vojne. Po tretjem dnevu je bilo polje obtolčeno, razrito, blatno, polno kupov smeti, podobnih zgaženim, razsutim truplom. Izgubljeni, blodeči pobiralci smeti, brez pretiranega žara v očeh, so bili na las podobni tavajačim vojakom, ki po bitki iščejo preživele. Veliko elesdeja je bilo potrebno, da se tiste tri dni med seboj niso pobili. In veliko seksa. Kot bojišče po bitki, so vzkliknili vsi tisti, ki so kdaj videli dokumentarec Woodstock, ta edini pravi dokument onih treh dni, ki ga je Michael Wadleigh, dolgolasi blondinec (v tehnični ekipi so bili tudi Martin Scorsese, Lewis Teague in Richard Pearce, kasneje slavnejši režiserji), poslal v kinodvorane že naslednje leto. In Woodstock je bil rojen za film - in za spomine.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
