2. 12. 2007 | Mladina 47 | Kultura | Film
Elizabeta - Zlata doba
Elizabeth: The Golden Age, 2007
Resni, art filmi le redkokdaj dobijo nadaljevanje. Boter je imel to srečo. Elizabeta ni bila Boter, pa četudi se je zdelo, da je bila posneta ob taki svetlobi, ob kakršni je Coppola posnel Botra (in ob kakršni so nekoč slikali flamski mojstri), in četudi je kraljica Elizabeta (Cate Blanchett) svojemu imperiju poveljevala tako avtoritativno in tako strupeno kot don Corleone. Nadaljevanje Botra je izgledalo kot film, ki hoče pobrati Oskarja za film, režijo in scenarij - nadaljevanje Elizabete pa izgleda kot film, ki hoče pobrati tehnične Oskarje. Saj veste, za kostume, scenografijo in fotografijo. Vse ostalo v tem eposu - vključno s papežem, ki “heretični” protestantski kraljici (hja, spet Cate) napove vojno, s španskim kraljem Filipom II (Jordi Molla), ki jo skuša zrušiti in zamenjati s katoliško Queen Mary of Scotland (Samantha Morton), z njenimi svetovalci, ki jo silijo v poroko, z notranjimi sovražniki, izdajalci in zarotniki, ki stalno rovarijo, in s poetičnim harlekinskim pustolovcem (Clive Owen), ki jo s pogledi slači in obenem oblači - je le dober telenovelistični izgovor za kostumografe, scenografe in direktorja fotografije, da seksapilu Elizabete, mešanice ogrožene ženske, superjunakinje, žrtve indijskega kastnega sistema, androginične kurtizane, voščene lutke in preveč napudrane drag queen, priskrbijo napetost. Zlata doba izgleda kot generalka za skupinski seks. Da vsi skupaj raje izberejo vojno, ne preseneča - slačenje tistih kostumov bi trajalo dlje od špansko-angleške vojne.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
