Jaz, legenda

Ameriki gre le še na slabše. V Rekvijemu, nadaljevanju Alienov proti Predatorju, je ameriška vojska kar sama raztreščila malo mesto, ki so ga osvojili in nažrli alieni - v filmu Jaz, legenda pa v New Yorku leta 2012 ni več žive duše. Tri leta prej je namreč ljudi okužil fatalni virus, srhljiva mutacija “čudežnega” zdravila proti raku, tako da je zdaj Ground Zero cel New York.

Da h'woodski filmi uživajo v pustošenju Amerike, ni nobena skrivnost - za destrukcijo Amerike vedno prihranijo najboljše, najdražje in najbolj spektakularne vizualne efekte. Destrukcija Amerike je spektakel. Okej: spektakel spektaklov. V filmu Jaz, legenda je razlika le v tem, da samega pustošenja ne vidimo, ampak le opustošenje, potemtakem le posledice pustošenja, le efekt velike okužbe - prazen New York, ki je tako srhljiv kot spektakularen. Nič ni bolj srhljivega od New Yorka, v katerem ni več nikogar - in nič ni bolj spektakularnega od New Yorka, ki izgleda kot arty kombinacija inštalacije, asemblaža, brklarije in “najdenih objektov”, kot konceptualni state-of-the-art. Vse je tam, kjer je obtičalo, vključno z avtomobili in letalonosilko. Vau!

Dr. Robert Neville (Will Smith), edini preživeli, ki kroži med temi spomeniki izginule Amerike, je videti kot lovec na postapokaliptičnem safariju, kot turist v tematskem parku destrukcije, v katerem je nekdo trupla retuširal. Film Jaz, legenda, posnet po romanu Richarda Mathesona, ki je doživel že dve efektni ekranizaciji (Zadnji človek na Zemlji, Zadnji človek) in nekaj lucidnih parafraz, recimo Noč živih mrtvecev, je po eni strani inverzija Vojne svetov, v kateri so virusi uničili pošastne tripode z Marsa, po drugi strani pa radikalizacija tistega famoznega prizora iz filma Vanilla Sky, v katerem se Tom Cruise zbudi na praznem Times Squaru.

Neville se stalno prebuja v ta prizor, v ta “newyorški trenutek”. Včasih gre na lov - jeleni so očitno imuni na virus. Tako kot doc. In tako kot njegov pes. In ko ima ravno na muhi jelena, mu ga izpred nosa odnese lev. Neville najprej tuhta, kaj naj naredi, za hip celo pomisli, da bi leva ustrelil, toda potem se raje umakne - jelena prepusti levu. Veliki jedo male. Nič ne moreš proti naravni selekciji - darwinizem je močnejši od človeka, ki je očitno doživel regresijo: zdaj hierarhično in socialno ni več nad živalmi, ampak nekje med njimi, specifično, nekje med levom in jelenom. Svet je doživel de-evolucijo. Podobno kot v Planetu opic. Kar se še posebej lepo vidi ponoči, ko Nevilla terorizirajo pošasti, furijaste, depilirane in alergične na svetlobo, de facto mutantski ljudje, ki izgledajo kot pacienti po hudi kemoterapiji - v njih ni več nič človeškega. Ameriko sta ubila božji kompleks in prosti trg.

ZA