3. 4. 2008 | Mladina 13 | Kultura | Film
Neodgovorjeni klic
One Missed Call, 2008
Zadnja leta smo videli serijo filmov, ki so pokazali, da je naša odvisnost od telefonov čisti horror. V Neodgovorjenem klicu ima telefon tako vlogo, kakršno je imela videokaseta v Krogu, eni izmed mnogih japonskih grozljivk, ki so tehnofobijo povezale z zlorabljanjem otrok, morbidnimi duhovi in dolgimi črnimi lasmi - in ki so dobile tudi h'woodske rimejke. Neodgovorjeni klic je rimejk japonske grozljivke, ki jo je leta 2003 posnel Takashi Miike, mojster žanrskega besa, toda od atmosferske groze in tesnobe po “prevodu” ostanejo le šoki, le konture slasherja, ki skuša zapolniti “metafizično” nišo na prebujenem, očitno lukrativnem trgu najstniškega horrorja. Neka punca dobi na svojem mobilcu glasovno sporočilo, na katerem sliši samo sebe, kako umira - in potem res umre. Nenadno, diabolično, grizlijevsko. Sledi naslednja oseba. In naslednja. Njihova prijateljica Beth (Shannyn Sossamon) ugotovi, da nekaj ni v redu, zato aktivira detektiva (Edward Burns), ki ve, da ne bo pomagalo, če telefon izklopi - ali pa iztakne baterijo. Nič, telefonski klic vedno pride na pravi naslov. In lepo je videti ljudi, ki pred smrtjo svoj zadnji mail pošljejo sebi. Neodgovorjeni klic si vsakič, ko se “znebi” kakega lika, histerično čestita, toda v izvirnosti - kaj šele ekscesnosti - likvidacij ne more tekmovati s šokerji Krvavi hostel, Žaga in Brez povratka.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
