Tekla bo kri

Daniel Plainview (Daniel Day-Lewis) ima oči in obraz, ki izgledajo kot črkovanje verske blaznosti - kot črkovanje ameriškega sna, manifestne usode, podjetnega individualizma, Boga in nafte. Ni čudno, da so epos Tekla bo kri posneli tam, kjer so posneli film Ni prostora za starce - v zahodnem Teksasu. Lahko bi ga naslovili tudi Blood for Oil - Kri za nafto. Ne brez razloga: film, zelo prosta ekranizacija Sinclairjevega “socialističnega” romana Nafta! (1927), popisuje, kako je Teksas obsedla nafta in kako je bila ta obsedenost le aspekt fundamentalistične obsedenosti z Bogom.

Daniel Plainview ob koncu 19. stoletja išče srebro, najde pa nafto. Že ko je iskal srebro, je bil maničen, paranoiden, animaličen in morbidno zblojen, toda ko priteče nafta, postane njegova ekstaza krvoločna. Najprej se sicer zdi, da ne bo mogel tekmovati z naftnimi korporacijami a la Union Oil, toda enigmatični, napol fantomski Paul Sunday (Paul Dano) mu razkrije, da je pod njihovim rančem nafta: in tako začne Plainview - pod pretvezo družinskih vrednot in z obrazom svojega sina H.W. - naftni imperij širiti. Njegovi profiti izgledajo kot prerokba, ki je izpolnila samo sebe. Ko se ozre, Paula Sundaya ni več - ko pogleda naslednjič, zagleda njegovega dvojčka Elija (spet Paul Dano), fanatičnega pridigarja, ki tam, med naftnimi vrtinami, širi svoj fundamentalistični imperij, Cerkev tretjega razodetja. Nafta in Bog - morilska kombinacija, ki se umiva s krvjo Jezusa Kristusa, tako da nafta prehaja v Jezusa in Jezus v nafto - postaneta temelj dežele, v kateri je vse lažno: profeti, očetje, sinovi in bratje. Realni so le profiti.

ZELO ZA