15. 4. 2008 | Mladina 15 | Kultura | Film
Charlton Heston
Umrl je Jezusov buddy
Charlton Heston je bil Prvi in Zadnji človek, demokrat in republikanec, večji od življenja in manjši od življenja. Michael Moore ga je v Bovlingu za Columbine tako pomanjšal, da je na koncu - predsednik “National Rifle Association”, enega izmed najmočnejših ameriških lobijev! - le nemo, skrušeno, nemočno odhlačal iz filma, kot karikatura kavbojev, ki so nekoč na koncu filma odjezdili v sončni zahod. Heston, simbol ameriške moči, je odhlačal v poljub smrti. Bovling za Columbine bi bil lahko naslovljen tudi: Ljubica, pomanjšal sem Charltona Hestona! Bili so časi, ko je bilo to nemogoče. Heston je bil Shakespeare popularnih žanrov, monumentalni, atletski, mišičasti, možati angel izklesanega obraza, epske čeljusti, modrih oči, orlovskega nosu in aristokratske nepristopnosti, monolitni filmski aksiom, ki se je med rekami statistov znašel bolje kot Stalin, Tito in Hitler skupaj. Specialne efekte je potreboval Bog, ne pa on. Lahko bi igral Boga in bi ga ljudje vzeli zares. Nekateri igralci imajo nasmeh, ki ga takoj pozabiš. Nekateri imajo nasmeh, ki ga niti ne opaziš, pa čeprav se ves čas trudijo. Nekateri pa se trudijo, da bi svoj nasmeh skrili, ker je to edini način, da se z njim ne začnejo ukvarjati psihiatri. Heston je imel nasmeh za kamnoseke. Lahko bi ga razsekali na kose in uporabili kot plošče, na katere bi potem izklesali Deset zapovedi. Ali pa Enajst tez.
