Bernard Nežmah

4. 12. 2000  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Knjiga

Krasni Casanova

Mladinska knjiga, Ljubljana 2000, 4.960 SIT

Sollers, eden ustanoviteljev legendarne revije Tel Quel, živa legenda francoske literature, je zadnjih deset let pisal biografski roman o Giacomu Casanovi.

Kakopak, to bo ne bo več podoba maničnega porivača, zdaj se odgrinja lik razumnika in prefinjenega pisatelja.

Casanova, Italijan po rodu, je napisal svoje spomine v francoščini, ki so precej po njegovi smrti izšli v nemščini, iz katere so jih potem prevedli v francoščino. Zgodbo mojega življenja, napisano na prek 3.700 (!) straneh, so izdali okleščeno na desetino, prestavljeno v profan in zbanaliziran prevod. Po originalu je poznan komaj 30 let.

Kdo je torej Casanova?

"Ljubkujem zrak, ker mislim, da si v njem ti." V južni Italiji je doživel brezmadežni užitek z lepo Grkinjo, ko sta se do zore božala skozi špranje v leseni ograji. Na Angleškem ga je prikrajševalo nepoznavanje jezika: "Bila je očarljiva, vendar je govorila samo angleško. Navajen sem bil ljubiti z vsemi čutili in se nisem mogel predajati ljubezni brez uporabe sluha."

Nedvomno čutni gurmand.

Zaradi ateističnih pamfletov zaprt med podganami beneških samic vzdržuje duha s čitanjem pobožne literature in krepi telo z - molitvijo. In potem seveda uspe pobegniti. Se potika po Evropi. Ustavi se u Brunswicku, da bi študiral v knjižnici, kjer sta meditirala Lessing in Leibnitz. V Sankt Petersburgu preverja, kako slaven je Voltaire, a tudi podleže mlademu ruskemu oficirju, ki je prikupen kot deklica. Biva v češkem Duxu, Parizu, Londonu, Trstu. Medtem proučuje in najde skrivno sestavo črnila, ki na papirju povsem pobledi. Idejo kajpak proda za 100 zlatih dukatov. Si izmisli slovnično loterijo. Ko se pomiloščen vrne v Benetke, vstopi v sobico z nedotaknjenimi zvezki in srce mu zaigra: s konico prsta preizkuša prah...