Bernard Nežmah

7. 1. 2002  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Knjiga

gl. ur. Dušan Voglar: Enciklopedija Slovenije Wi-Ž

Mladinska knjiga, Ljubljana 2001, 29.000 SIT

Petnajsta, zadnja knjiga abecede, ki pa še ni čisto zadnja, sledila ji bo še knjiga dopolnitev in popravkov.

Prva knjiga je namreč izšla že v letu 1987, medtem pa je padel komunizem, razpadla Jugoslavija in zavladal svetu internet. Encyclopedia Britannica zdaj hkrati izhaja v metrih knjig in na drobnih CD-jih.

Enciklopedija Slovenije je eden najpomembnejših kulturnih projektov in v grobem tudi nadvse uspešen. Njegov glavni kiks ostaja predimenzioniranje partizanstva. Vzemimo primer zapadnokoroškega partizanskega odreda. Deloval je manj kot leto dni, v težkih razmerah se je osredotočal bolj na minerske akcije, a Enciklopedija mu nameni bogatih 40 vrstic. Več kot za desetletje stranke Zelenih, ki je sodelovala v različnih vladah in krojila parlamentarno življenje! Mariborski Večer, dnevnik, ki ga dnevno prebere sto tisoč bralcev, ki izhaja že pol stoletja, je obdelan v pol krajšem geslu. -!??????

V Enciklopediji se preveč bohotijo splošna gesla. Življenjski slog se je denimo razlezel na dve strani, pri čemer pa ostaja pri pojmih tradicionalne etnologije, ne da bi omenil rave in ostale sodobne oblike uživanja sveta. Namesto splošnosti človek v enciklopediji išče posebnosti. In tu je često začuden. Potem ko je leta požiral strip Zvitorepec, ga Enciklopedija niti omeni ne, tudi Vseveda ne.

S starim režimom ima projekt še vedno težave. V geslu zastavljalnice tako prebiramo o kreditnih ustanovah, ki so pojavljale že v 15. st., o njih zgodovini, potem pa zaključni stavek, da so se znova pojavile po letu 1990. Nikjer pa niti besedice o tem, da so bile pod komunizmom ukinjene ali prepovedane. Kot da bi brali rusko Pravdo pod Brežnjevim, ki je dnevno poročala le o zmagah ruskih košarkarjev na svetovnem prvenstvu, tako da se je na koncu bralec čudil nepravičnosti kapitalističnega sveta, ko je prebral, da je nepremagana zbornaja osvojila le bronasto medaljo!

Projekt je tudi v izbiri osebnih gesel nedosleden. Pripoznal je srednji rod filmskih kritikov Zdenka Vrdlovca, Melito Zajc, Silvana Furlana, vrata pa zaprl Mihi Zadnikarju in Marcelu Štefančiču, jr., cinefilu, ki je napisal skoraj tisoče kritik in desetine filmskih knjig!??

Enciklopedija je tako vzvišena nad popularno kulturo, da kot gesla ne zabeleži niti Jonasa Žnidaršiča, teve voditelja, ki se predstavi le z imenom Jonas, pa ga prepozna vesoljna Slovenija.

Pomemben projekt, a z v oči bijočimi nedoslednostmi.