Danijel Vončina

14. 1. 2002  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga

Pokristjanjevanje Slovencev in nemško-slovenska etnična meja v vzhodnih Alpah

Koroški muzej Ravne na Koroškem in Mohorjeva založba v Celovcu, RnK & C 2001, 6.727 SIT

Doslej zamolčano delo slovenskega rodoljuba.

Gre namreč za doktorsko disertacijo, ki jo je Vorančev mlajši brat Alojzij Kuhar (1895-1958) napisal na univerzi v Cambridgeu 1949. leta. Zadeva je nato skoraj desetletje "obstala" v rokopisu, v knjižni obliki pa je - resda z okleščenim znanstvenim aparatom ter izločenimi poglavji - izšla v ZDA (v angleškem jeziku) šele dobro leto po avtorjevi smrti. In knjiga je med ameriškimi Slovenci takoj postala prava uspešnica, medtem ko se v domovini za njen po(ob)stoj, razen redkih izjem, vse do danes sploh ni vedelo ...

Zakaj oziromu čemu torej polstoletni molk, saj iz Kuharjeve knjige naravnost veje neizmerno domoljubje, slednje tudi marsikdaj na škodo nepristranskega pogleda na obravnavano zgodovinsko obdobje?

No, o tem bi lahko razglabljali in razpravljali v nedogled, nesporno dejstvo pa je, da je bil avtor kot duhovnik mrzek komunističnemu sistemu v domovini (mimogrede, prav tako ga je ignorirala nasprotna, domobransko usmerjena stran, ki ji ni nikoli oprostil paktiranja z nacizmom), res pa je tudi, da so obravnavano tematiko takrat že dodobra in uspešno obdelali naši domači zgodovinarji. Ampak, tako Kuhar kot recimo Kos, Grafenauer etc. so (ne)zavedno operirali s terminom Slovenci, kategorijo torej, ki v srednjem veku kot etnična skupnost sploh še ni obstajala ...

Škoda le, da je izvrstna, kritična spremna beseda zgodovinarja dr. Petra Štiha diskretno "skrita" v odzadje.