Bernard Nežmah

21. 5. 2002  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Knjiga

Ipavci

ZRC SAZU, Ljubljana 2001, 4.480 SIT

Zgodovina slovenske meščanske dinastije.

Imena zdravnikov in glasbenih komponistov Benjamina (1829-1908), njegovega brata Gustava (1831-1908) in nečaka Josipa (1873-1921) Ipavca so del nacionalnih enciklopedij. Trije možje in tri identične kariere. V zgodbi je nekaj več. In ta več je v historiografski študiji iskal zgodovinar Grdina.

Sled pelje v sredo osemnajstega stoletja k vojaškemu ranocelniku Juriju, ki je padarska znanja prenesel na sinova Matijo (r. 1865) in Franca (r.1876). Čar te zgodovinske biografije ni v nizanju posameznih dejstev, temveč v duhovitih vživljanjih v posamezna življenja, ki so postavljena pred usodne dileme. To avtorju uspe tako, da poveže osebne zgodovine s sočasnimi družbenimi razmerami. Franc, kasneje oče Benjamina in Gustava, je veljal za občudovalca Benjamina Franklina, vsekakor pa je prebil okvire miselnosti svojega časa. Uspel je preskočiti iz vnaprej določene socialne lestvice, ki je zdravniško znanje prenašala iz roda v rod. Znal si lahko le toliko kot tvoji predniki; noben drug ranocelnik ali kirurg ti ni izdal svojih veščin. Franc je bil kockar in je z vsem družinskim zlatom odšel k znanemu dunajskemu očesnemu zdravniku, ki je znal operirati sivo mreno. Kupil si je torej skrbno skrivano vednost, nakar pa je podplačal še slepega berača, da se mu je pustil operirati. Zdaj je Franc ravnal kot sodobni marketing: ozdravljenega slepca je poslal naokoli širiti vest o njegovem čudežnem zdravilstvu. Toda to je bil čas, ko so imeli zdravilci najhujšega sovražnika v duhovščini. Župniki so bolezen pojasnjevali kot božjo kazen za grehe, zdravniki pa le kot trenutno motnjo. Ni šlo le za svetovnonazorska vprašanja, temveč za posel. Se boš bolezni rešil s plačilom padarju ali s prispevkom za božji hram?

Toda Franc je stopil še korak naprej, ko je v svoji hiši napravil tudi družabni salon, ki ga je vodila njegova žena. Mali kraj bogu za hrbtom - Sv. Jurij, v njem pa dama igra na klavir in sprejema goste kot v Parizu Mme de Stael. Še več, zdravnik vpelje glasbo kot terapijo. Operacije je bil izvajal ob poslušanju klavirja: "Huje ko je rana pod nožem pekla, slajše je muzika po glasovirji tekla."

Oseba za osebo, generacija za generacijo in dobimo zgodovino dinastije Ipavcev. Odlično avtorsko delo.