Josef Schwegel: Na cesarjev ukaz

Slovenska matica, Ljubljana 2004,

Spomini diplomata in politika Jožefa Žvegla (1836-1914).

Kako? Kdo je bil torej mož: Žvegel ali Schwegel? Neizpodbitno se je rodil v Gorjah pri Bledu in ko je šel v prvi razred šole v Beljaku ... nisem razumel niti besedice nemško. Bil je otrok devetnajstega stoletja, saj je bil hkrati Slovenec in Nemec, pisal pesmi v slovenščini, živel kot baron, napravil kariero kot Nemec, bil deležen očitkov, da je nemškutar, bil slavljen kot častni meščan številnih slovenskih mest, in na koncu umrl v slovenski domovini na gradu Grimšče.

Uspel in obogatel je kot diplomat in poslovnež v Egiptu, nato nadaljeval kot konzul v Istanbulu, skorajda postal minister na Dunaju, končal pa kot deželni poslanec na Dunaju.

Često je bil tarča časopisov, ki so ga obtoževali, da je na sumljive načine prišel do premoženja, da je bil v Aleksandriji vmešan v trgovino z belim blagom. Bil je neizprosen človek in klevetnike je preganjal po sodiščih; Schinko je bil za svoj zločin (klevetanje, op. B.N.) kaznovan s strogim zaporom, v katerem je tudi umrl."

Posebej zanimiv del spominov so poskusi Avstro-Ogrske, ko je v njenem imenu iskal kolonije v Afriki in po Aziji; za ceno milijona kron se je dogovoril za del Bornea, a ostal brez podpore vlade. In drobci iz že pozabljene zgodovine, ko so med seboj paktirali nemški in avstro-ogrski cesar ter ruski car.

Memoarji milijonarja devetnajstega stoletja, ki se je v oporoki spomnil na kranjski deželni muzej z vsoto - milijon zlatih kron. Danes v nobenem slovenskem mestu ne najdete ulice ali vsaj uličice, ki bi nosila njegovo ime. Mhm.