Tjaša Zajc  |  foto: Uroš Abram

16. 8. 2013  |  Mladina 33  |  Kultura

Nori na zelenjavo

Civilna pobuda Zelemenjava je menjalnica zelenjave in semen, pa tudi katalizator solidarnosti in pozitivne energije

Pobudnica Zelemenjave dr. Darja Fišer na svojem vrtu

Pobudnica Zelemenjave dr. Darja Fišer na svojem vrtu

Ko je v ljubljanskem parku Tabor prvič potekala Zelemenjava, je bilo začetnih nekaj minut naravnost čudnih. Udeleženci so na mizo postavili presežke vrtnin s svojih vrtov in se vsi zgnetli na eno stran mize. Nobeden ni želel stati na nasproti strani. Na Zelemenjavi ni kupcev in prodajalcev. So samo vrtičkarski navdušenci, ki si ob poštenem odmerku čveka in pozitivne energije izmenjajo doma pridelano sadje ali zelenjavo, marmelade ali sirupe in druge dobrote, ki jih imajo preveč.

Civilna pobuda Zelemenjava je za zdaj hitro razvijajoča se zamisel, katere glavna značilnost je spremenljivost, skupni interes sodelujočih pa, da ne bi metali proč doma pridelane hrane. Zelemenjava je nastala po zaslugi dr. Darje Fišer, docentke na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je imela doma preveč semen. Iz zasebne mini akcije izmenjave semen je zraslo več organiziranih dogodkov menjave vrtnin v ljubljanskem parku Tabor. Že kakšen mesec pa se navdušenci povezujejo tudi v skupini na spletnem omrežju Facebook, kjer so doslej pritegnili okoli 900 podpornikov.

K sodelovanju v pobudi, ki obuja blagovno menjavo, so vabljeni vsi, ki si v prostem času radi umažejo roke s prstjo, pulijo plevel, zalivajo rastline in jim nato kakšne zelenjave zraste preveč. Vse drugo je nepomembno. »Kar me najbolj preseneča, je, kako raznoliki ljudje so prišli na izmenjave in kakšno pozitivno razpoloženje je vladalo med njimi. Tu so urejene gospe v čevljih z visokimi petami in bosonogi možje z dolgimi bradami,« slikovito pripoveduje Fišerjeva. »Ne glede na to, kaj sicer počnejo, na Zelemenjavi vsi najdejo skupno točko zanimanja. Vsi se morajo na vrtu boriti s plevelom in polži.« Tudi starostne omejitve ni. »Pridejo enostarševske družine, velike družine, upokojenci z nizkimi pokojninami. Vsi so veseli, saj kot pravijo, si sicer zdravo, kakovostno svežo zelenjavo teže privoščijo,« še opisuje.

Za uporabo presežkov pridelanega sadja in zelenjave se je v preteklosti v tujini razvilo že več kreativnih rešitev. Avstralsko društvo The Urban Orchard recimo prireja redna srečanja za izmenjavo, nekakšne krožke, v celoti posvečene izobraževanju o pripravi, shranjevanju, konzerviranju hrane. Ponekod, recimo v Veliki Britaniji, so potencial sveže zelenjave z vrtov že pred leti prepoznale restavracije. Nekatere se v zameno za pridelek vrtičkarjem odkupijo s kozarcem dobrega vina ali kukanjem v kuhinjo, kjer lahko dobijo kakšen nov recept za prineseno zelenjavo.

Vsaj pri nas je pobuda bolj socialno oziroma solidarnostno naravnana. Vrtičkarji lahko dobijo kakšen nov koristen nasvet. Veseli so, ker težko pridelane hrane ne mečejo proč. Dobijo zagon za naprej. Povežejo se in sodelujejo. Tu dobijo tisti odmerek solidarnosti in prijaznih besed, ki jih v družbi primanjkuje. Navsezadnje pa jim sposobnost samooskrbe in skrbi zase dviguje samozavest. »Kriza, za katero sicer vsi upamo, da bo čim prej minila, je, vsaj tako mislim, spodbudila tudi drugačen način razmišljanja. Bolj paziš na račune, gledaš na izdatke in razmišljaš, kaj boš, če se zgodi kaj zares slabega,« razmišlja Fišerjeva. »Vse več je ljudi, za katere veš, da niso slabi, leni ali sami krivi za svojo stisko. Takim sedaj laže pomagamo kot pred desetimi leti. Danes se teže pretvarjaš, da te kriza ne more prizadeti, teže se pretvarjaš, da je vsak sam kriv za svoj položaj.«

Zelemenjava za zdaj še nima formalne institucionalne oblike. Če se bo to zgodilo, se bodo organizatorji verjetno morali ukvarjati tudi z vprašanjem kakovosti ponujenih pridelkov, za kar za zdaj ne more nihče jamčiti. Vsekakor pa so v času, ko je v državnem proračunu vse manj sredstev za socialno pomoč in blaženje učinkov nižjih plač in brezposelnosti, vse oblike povezovanja in pomoči med ljudmi dobrodošle. Nujna je le pozornost, da jih državni odločevalci ne bi dojemali kot izgovor za krčenje socialne države.

Izmenjava zelenjave poteka ves čas, naslednji zelemenjavni dogodek pa bo 24. avgusta, ko bo v parku Tabor velik Zelemenjavni piknik. Kuhar Janez Bratovž bo čaral z vrtninami s svojega vrta, pripravili bodo menjavo kuharskih knjig, otroci bodo ustvarjali v kreativnih delavnicah, organizirano bo tudi izobraževanje o pravilnem ločevanju odpadkov … Srečanje je odprto za vse. Tisti, ki vrta nimajo, lahko prinesejo kozarčke za vlaganje ali doma kaj spečejo in poskusijo to zamenjati za katero od ponujenih živil. Piknik naj bi bil zadnji dogodek te sezone. A tako so bili zasnovani tudi vsi predhodni. Veliko zanimanje pa je vsakič znova prineslo novo, drugačno in še pestrejše nadaljevanje ...

Civilna pobuda:
Zelemenjavni piknik
Kje: Park Tabor, Ljubljana
Kdaj: 24. avgusta 2013 od 13. do 17. ure

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.