|  Kultura

Slovenski strip v srcu Evrope

Slovenski strip se predstavlja v domovini evropskega stripa

Stripofila Štefan Simončič in Aleksander Buch ter striparja Tomaž Lavrič in Zoran Smiljanić.

Stripofila Štefan Simončič in Aleksander Buch ter striparja Tomaž Lavrič in Zoran Smiljanić.
© Marko Pigac

V bruseljskem muzeju stripa so ob stoletnici prve svetovne vojne odprli razstavo 100 let Balkana, na kateri se predstavlja strip iz bivše Jugoslavije, ki je bila v zlatih časih med desetimi stripovskimi velesilami. Med zvenečimi imeni so tudi slovenski avtorji Miki Muster, Iztok Sitar, Zoran Smiljanić in Kostja Gatnik. Razstava bo na ogled do 16. novembra. "Ponosen sem, da je razstava na ogled v največjem in najboljšem muzeju stripa v Evropi, Belgijskem centru stripa," je ob odprtju poudaril kustos razstave Štefan Simončič iz združenja EpeKa. VEČ>>

Belgija namreč ni le dežela čokolade, Smrkcev in pomfrita, ampak tudi domovina evropskega stripa - najbolj znan stripovski junak je Hergejev Tintin - ter poleg Francije še vedno evropska stripovska velesila, tako da si organizatorji razstave štejejo v čast, da jih je Belgijski center stripa povabil k sodelovanju. Povod za vabilo je bila po Simončičevih besedah razstava v sklopu evropske prestolnice kulture leta 2012 z imenom Stripovski junaki rešujejo Evropo, ko je bilo v Umetnostni galeriji Maribor na ogled 140 evropskih avtorjev. V bruseljskem muzeju je na ogled več kot 80 avtorjev, od tridesetih let minulega stoletja naprej, največ iz Hrvaške in Srbije, ki imata tudi najmočnejšo produkcijo in sta najbolj prodrli na tuje trge, Srbi predvsem v frankofonsko okolje, Hrvati pa v Ameriko.

Iztok Sitar, ki je opravil širšo selekcijo stripov za razstavo, obžaluje, da med avtorji ni nobene ženske. Sam jih je sicer predlagal, a niso dobili originalov, ki jih je v glavnem prispeval največji zbiratelj originalov stripov iz bivše Jugoslavije, Hrvat Mladen Novaković. Iz enakega razloga med razstavljenimi avtorji ni najstarejšega stripa oziroma protostripa Hinka Smrekarja. Za očeta slovenskega stripa sicer z zamorčkom Bu-ci-bujem iz leta 1927 velja Milko Bambič. Domovina svetovnega stripa pa je Amerika z Yellow Kidom Richarda Feltona Outcaulta iz leta 1895. Osnovni namen stripa je bil pospešiti prodajo časopisov. Strip in film sta se rodila hkrati, prvi v Ameriki, drugi v Franciji, nato pa se je obrnilo - najboljši stripi so evropski, predvsem francoski, film pa je šel delat velik biznis čez lužo, je pojasnil Sitar.

Včasih v Ameriki ni noben časopis izhajal brez stripa, zdaj je manj priljubljen tudi v Ameriki, pri nas ga pa sploh mečejo ven, odkar je kriza, medtem ko je bilo po osamosvojitvi Slovenije drugače, saj je takrat skoraj vsaj medij objavljal strip ali vsaj karikaturo, je še povedal Sitar. Zlati časi jugoslovanskega stripa so bila sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja. "Jugoslavija je bila med desetimi najbolj razvitimi stripovskimi državami, to je fascinanten podatek," poudarja Sitar.

Avtor razstavljenih Meksikajnarjev Zoran Smiljanić pa je pojasnil, da so na ogled stripi, ki se na nek način dotikajo vojne. "Moj strip Meksikajnarji govori o drugi vojni iz drugih časov iz 19. stoletja, ampak je tudi povezan s Habsburžani in Avstro-Ogrsko ter tako posredno tudi s prvo svetovno vojno, " je pojasnil. "Belgija je res velesila v svetu stripa. Strip je na vsakem koraku, javno življenje je prežeto s stripom ... To je Meka za strip, o kateri lahko mi, par entuziastov iz Slovenije, le sanjamo," meni Smiljanič, ki je prepričan, da strip, čeprav izgublja dirko z računalniškimi igricami in čudesi elektronike, ne bo izumrl, saj ima svoje občinstvo in prihodnost, o čemer priča tudi ta razstava.

Aleksander Buh, stripovski svetovalec združenja EpeKa in založnik, ki je bil, kot je pojasnil, do nedavnega lastnik edine specializirane trgovine s stripi v Sloveniji, pravi, da take razstave še ni bilo. "Slovenci še nikoli nismo bili na tako močni razstavi, tako da lahko rečem, da je ta razstava velika čast za nas," je poudaril. Buh upa, da bo razstava v Bruslju odskočna deska za naprej, in pravi, da že imajo nekaj vabil. Na vprašanje, kam bi na svetovni stripovski sceni umestil Slovenijo, pravi: "Na Luno ... malce v šali. Delamo po svojih zmogljivosti, ne moremo reči, da je pri nas razširjen, morda pa nekoč bo."

Vzporedno z razstavo v bruseljskem stripovskem središču je na ogled tudi razstava slovenskih stripov na slovenskem veleposlaništvu, ki poleg prej omenjenih vključuje tudi druge avtorje - Tomaža Lavriča, Marjana Amaliettija, Bernarda Kolleja, Marka Kocipra, Izarja Lunačka in Jakoba Klemenčiča. Slovenski veleposlanik v Belgiji Matjaž Šinkovec je v nagovoru ob odprtju slovenske razstave razkril, da je bil navdušenec nad Trdonjo, Lakotnikom in Zvitorepcem ter da je v poznih sedemdesetih letih minulega stoletja tudi sam narisal kakšen manjši strip ali dva, ki pa "na srečo slovenskega naroda nista dosegla širšega občinstva". (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.