Damjana Kolar

25. 1. 2016  |  Kultura

Stoletje stanovanjske gradnje v Ljubljani

Polje III

Polje III
© Miran Kambič

V kakšnih stanovanjih so bivali Ljubljančani v zadnjih stotih letih? Kako velika so bila stanovanja, kako so bila prostorsko zasnovana in tehnično opremljena? Kako so se razvijali stanovanjski standardi v Ljubljani? Kakšna je bila kakovost bivanja in kakšne so bile bivanjske navade meščanov? Kako dosegljiva so bila stanovanja? Na ta vprašanja bo skušala odgovoriti razstava z naslovom Doma v Ljubljani-100 let ljubljanskih stanovanj, ki bo od 25. januarja do 5. marca na ogled v Galeriji  Dessa v Ljubljani. Nastala je v produkciji Trajekta-Zavoda za prostorsko kulturo, avtorji in kuratorji razstave pa so Martina Malešič, Anja Planišček in Klemen Ploštajner.

Razstava orisuje razvoj stanovanj in bivanja od začetka 20. stoletja do danes, organizacijo stanovanjske politike, glavne oblike stanovanjske oskrbe in značilne stavbe. Stanovanje, osnovno človekovo prebivališče, obravnava kot presečišče širših kulturnih, družbenih, političnih in ekonomskih razmer, ki so v različnih obdobjih usmerjale načrtovanje in gradnjo. Predstavljena so stanovanja iz obdobij od potresa leta 1895 do 1. svetovne vojne, med obema vojnama, v času socializmu in od osamosvojitve Slovenije do danes, ki so jih gradili zasebni investitorji, zadruge, finančni zavodi, državne ali mestne institucije.

Na razstavi je predstavljenih več kot trideset primerov stanovanj za prebivalce različnih slojev: delavska stanovanja in hiše (kolonija delavskih hiš na Hranilniški ulici, kolonije hiš četvorčkov na Samovi), stanovanja za uradnike (zadružna kolonija Stan in dom, vrstne hiše na Dermotovi), meščanska stanovanja (Hribarjeva hiša, kompleks Nebotičnika Pokojninskega zavoda, Dukićevi bloki), vile (vila Wettach in vila Pirkmajer), stolpnice in bloke (stolpnice v Savskem naselju, Kozolec, stolpiči Term za Bežigradom, bloki na Prulah in Taboru), blokovska naselja (Litostroj), soseske (BS-3, Fužine) ter zazidave iz poosamosvojitvenega obdobja (Nove Poljane, stavbni otok na Kotnikovi, naselja Mostec, Polje I, II, III, Brdo).

Izbrani primeri kažejo kako so se stanovanja spreminjala glede na družbeno-ekonomske okoliščine, razvoj gradbene tehnologije in spremembe v načinih bivanja. Spremljajo razlike v velikosti, namembnosti in razporeditvi prostorov: razlike med majhnimi delavskimi stanovanji, kjer so se v enem ali dveh prostorih odvijale vse vsakdanje dejavnosti, ter velikimi meščanskimi stanovanji, v katerih so se dejavnosti odvijale v ločenih prostorih, skladno z družbenimi kodami in pojmovanjem zasebnosti.

Primeri hkrati ilustrirajo razvoj arhitekturnih zasnov stanovanj-prehod od nespremenljivih do bolj spremenljivih, posamezniku in dejavnostim prilagodljivih bivanjskih prostorov; prehod od stanovanj s hodniki do krožnih stanovanj; eksperimente v križanju hiše in blokovskega stanovanja itd. Izbrani primeri naselij in sosesk kažejo tudi, da so se predvsem v obdobju socializma načrtovali največji in najbolj kakovostni stanovanjski predeli-soseske z raznolikimi stavbami, pestrimi družbenimi vsebinami in velikimi odprtimi prostori. Današnje zazidave ne dosegajo več teh meril niti kakovosti, saj težnje po čim večjem dobičku investitorjev pogojujejo vse gostejšo zidavo in vse manj skupnih površin za stanovalce.

Stoletje je priložnost za prikaz zgodovinskega razvoja ljubljanskih stanovanj in hkrati za razmislek o današnjem stanju. Ne le ljubljanska, temveč vsa slovenska stanovanja so v primerjavi s stanovanji v razvitejših državah EU majhna, težko dostopna in od osamosvojitve dalje večinoma lastniška. Stanovanjske soseske se starajo, gradnja individualnih hiš še vedno prevladuje. Kaj nas lahko zgodovina stanovanjske gradnje nauči o današnjem stanju popolne odsotnosti stanovanjske politike?

V spremljevalnem  programu bodo na Fakulteti za arhitekturo pripravili tudi dve okrogli mizi z naslovom Stanovanjske soseske: včeraj, danes, jutri (18. februarja) in Stanovanjske zadruge: možnost bivanja v prihodnosti? (3. marca).

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.