Gregor Cerar

25. 2. 2002  |  Mladina 8  |  Kultura

Muzej namesto odpada

Revija Monitor je ob svoji desetletnici ustanovila prvi slovenski računalniški muzej

Olivetti M10 - Leto izdelave: 1983, Olivetti M10 je bil eden prvih poskusov izdelave resnično prenosnih računalnikov. Poganjajo ga štiri navadne okrogle baterije tipa AA, tako da lahko deluje tudi nekaj ur. Vgrajen je Microsoftov basic in urejevalnik besedil, brez operacijskega sistema. Deloval je na podlagi menuja. Kot dodatek je bilo mogoče dokupiti modem/slušalko za prenos podatkov s hitrostjo 300 b/s. Napravica je bila svoj čas zelo priljubljena med italijanskimi novinarji za pošiljanje člankov s terena. Cena je bila 2100 DEM.

Olivetti M10 - Leto izdelave: 1983, Olivetti M10 je bil eden prvih poskusov izdelave resnično prenosnih računalnikov. Poganjajo ga štiri navadne okrogle baterije tipa AA, tako da lahko deluje tudi nekaj ur. Vgrajen je Microsoftov basic in urejevalnik besedil, brez operacijskega sistema. Deloval je na podlagi menuja. Kot dodatek je bilo mogoče dokupiti modem/slušalko za prenos podatkov s hitrostjo 300 b/s. Napravica je bila svoj čas zelo priljubljena med italijanskimi novinarji za pošiljanje člankov s terena. Cena je bila 2100 DEM.
© Borut Krajnc

"Pet let star avto ima neko prodajno vrednost, sto let star muzejsko. Pet let star računalnik pa nima ne enega ne drugega. Nihče ga ne bo kupil za uporabo. Edina možnost je, žal, najpogosteje odpad," pravi Samo Kuščer, urednik računalniške revije Monitor in pobudnik ustanovitve muzeja. "V uredništvu Monitorja že deset let delamo z računalniki in opažamo, da stare računalnike mečemo v smeti, čeprav ostajajo zanimivi tako za računalničarje kot za neračunalničarje. Sodobno računalništvo se je začelo leta 1950 in od tedaj je napredek res nagel. Nekaj primerkov iz tistega časa imamo tudi mi," pravi Matjaž Klančar, vodja računalniškega laboratorija, testnega poligona za računalniške komponente pri Monitorju, ki je zadnja leta urejal zbirko. Tovrstnih muzejev je v tujini že precej. Večina jih domuje na svetovnem spletu, kjer ljubitelji ljubosumno predstavljajo svoje zbirateljske eksponate. Pravih profi muzejev je precej manj. Z računalniki se na veliko ne ukvarjajo niti tehnični muzeji, čeprav bi ta tehnologija sodila prav tja. "Od pravih profesionalnih muzejev poznam računalniški muzej v Bostonu pa v Kaliforniji, a ta je bolj futurističen. Veliko eksponatov je namenjenih prikazu, kako delujejo sodobne tehnologije," pravi Kuščer. Monitorjev računalniški muzej za zdaj biva v predprostoru uredništva. Primernejši prostor, kamor bi postavili najzanimivejše primerke iz sicer kratke, toda hiperproduktivne računalniške ere, še iščejo. Sto eksponatov zaradi pomanjkanja prostora čaka v skladišču Prirodoslovnega muzeja, ki jim je pomagal pri reševanju prostorske stiske. Sicer pa bi bila zbirka zanimiva tudi za Tehnični muzej Slovenije v Bistri, a se z njim še niso dogovarjali za sodelovanje. Pravi muzej potrebuje primerno tehnično usposobljeno ekipo, kustose, to pa je zelo zahteven projekt, ki presega zmožnosti monitorjevcev.

Kdo so donatorji? Monitor je primerke v glavnem zbral prek oglasov, ki jih je objavljal. Večina razstavljenih zadev je bila v zasebni lasti, nekaj pa jih je priromalo tudi iz slovenskih podjetij. "Marsikomu se zdi škoda, če je bil recimo lastnik prvih PC-jev ali prvih Applov, to metati stran. Zamisel o muzeju izvira iz tega, da se stran meče oprema, ki bo nekoč imela zgodovinsko vrednost. Že čez pet let. Nekaj, kar je staro dvajset let, je danes huda starina. Če bi se takšen muzej začel delati profesionalno, bi bilo smiselno shranjevati že sedanjo opremo. Vsak iMac je oblikovni unikat in sodi v takšen muzej. Nov grafični procesor NVidie se že tudi recimo splača dati v muzej. Čez pet let bo to zelo zanimiv eksponat, ki pomeni prelomnico," pravi Kuščer. Nekatera podjetja so ponujala odslužene računalnike main frame, velike kot omare. Nekaj jih je sicer končalo v skladišču, drugim zanimivim primerkom pa so se zaradi prostorske stiske odrekli. Žal najbrž za vedno. "Hoteli smo dobiti enega prvih velikih računalnikov v Sloveniji Cyber. Imeli smo to možnost. Računalnik je bil sicer malo razkosan in ne več delujoč. Nismo pa imeli prostora, kamor bi ga tedaj shranili. Gre za tono težko omaro, visoko meter in pol." Eden prvih velikih računalnikov v Sloveniji, nemški Zuse, je našel muzejsko domovanje prav v Bistri. Navadno so podjetja tista, ki se najhitreje odkrižajo zastarele opreme. Drugod posamezen računalniški starček najde zadnji prostor pod soncem na zaprašenih policah, podjetja pa si ne morejo privoščiti, da bi vsakih nekaj let polnila prostore z novimi in novimi odsluženimi stroji. Končna destinacija - odpad. Tam je že končala večina deset let stare opreme.

Povprečna uporabna doba sedanjih PC-jev je dve do tri leta. Morebiti leto gor ali dol, odvisno od namena uporabe. Milijoni odsluženih tajvanskih PC-klonov v oblikovno skromnih škatlah nimajo nobene vrednosti niti za najbolj vnete zbiralce. Morebiti je zanimiva zgolj kakšna nekdaj revolucionarna komponenta, ki se skriva v računalnikovem drobovju. Obstajajo pa seveda izjeme. Za zbiratelje so zanimive predvsem prelomnice - prvi laptopi, prvi PC-ji, računalniki, ki so veliko obetali, pa potem neslavno propadli, ogromni trdi diski, na katere je šlo zgolj toliko podatkov, kolikor jih gre v povprečen dlančnik ali prenosni mp3 player ... Kljub številnim zbirateljem pa tudi najzanimivejši stari računalniki ali komponente še nimajo kakšne posebne finančne vrednosti v primerjavi z drugimi starinami. "Muzejske vrednosti še ni. Nekateri primerki so eksotični in bi jih najbrž kupil kakšen zbiralec. Zanimivejša je primerjava. V zbirki imamo IBM 5100, prvi prenosni računalnik. Težak toliko, da ga morata prekladati najmanj dva človeka. Danes ničvredna kišta je včasih veljala 12.000 dolarjev," pravi Klančar. Najbolj goreči zbiratelji so ljubitelji Applov. Direktor Appla Steve Jobs je vedno dal veliko na dizajn. Applovi zadnji izdelki se po videzu lahko merijo z največjimi mojstrovinami industrijskega oblikovanja. Nesporna je bila sicer tudi kakovost izdelkov, a so zaradi visoke cene našli prostor pod soncem predvsem v pisarnah in domovih onstran Atlantika. "Pogovarjal sem se z ljudmi pri Jabolku (slovenski ponudnik Applovih računalnikov in programske opreme, o. p.) in jih povprašal po starih Macih. Izvirnega Maca še nimamo v zbirki, kot večina Applovih izdelkov je oblikovno zelo zanimiv. Gre za kulten izdelek med uporabniki Appla. Pri Jabolku so povedali, da so čisto vse razdelili. Omenili so, da so nekateri pred približno dvema letoma ponujali tudi 50.000 tolarjev. Za računalnik, ki je s sodobnega stališča popolnoma neuporaben. Ljudje so jih kupovali kot stare izdelke, ki imajo zgodovinsko vrednost. Petdeset tisoč tolarjev je vrednost, ki so jo postavili ljubitelji sami. Očitno je ljudem do tega, da se temu da neka realna vrednost," pravi Kuščer.

Kaj vse so zbrali monitorjevci? V zbirki so se znašli stari računski stroji, v Sloveniji nekdaj zelo razširjeni Spectrumi in Commodorji, legendarni Partnerji Iskre Delte pa Atariji, nekdaj zakon za ustvarjalce glasbe, prvi primerki Applov, prenosne Toshibe s plazemskimi zasloni, terminali Kopa ... V glavnem zbirajo eksponate, ki so posebnost, ki so bili izdelani v majhnih serijah ali so pomenili prelomnico, kot so večina Macov in prvi PC-ji, ter izdelke, ki so zaznamovali računalništvo. Na primer prvi laserski tiskalnik Hewlleta Packarda. "Idealno je, da se lahko prikaže, kako stvari delujejo. Imeli smo srečo, da deluje večina eksponatov. Imamo tudi nekaj komponent. Recimo pomnilnik s feritnimi obročki. Če pogledaš skozi povečevalno steklo, se vidijo obročki s premerom enega milimetra, ki pomenijo en bit. Z današnjega stališča, ko imamo majhne gigabajtne pomnilnike, je to nekaj neverjetnega. Nekatere zadeve so zanimive tudi na pogled. Recimo 40-megabajtni disk, ki je večji kot današnji 100-gigabajtni diski," pravi Kuščer. Monitorjeva zbirka se še polni. Poleg primerka dobi prostor v muzeju tudi donator, omenjen je ob osnovnih podatkih svojega nekdanjega "stroja". Čeprav je Monitorjev muzej zgolj ljubiteljska pobuda, je hkrati pobuda, naj se vendar zganejo slovenski muzealci. Informatika ima tudi v Sloveniji že bogato zgodovino.

Mehanski računski stroj Facit - Leto izdelave: 1950-1960, Po drugi svetovni vojni so postali zelo priljubljeni mehanski računski strojčki. Grozd mehanskih zobnikov je omogočil, da je uporabnik po obratu mehanske ročke (kasneje je njeno vlogo prevzel elektromotor) lahko sešteval in odšteval, kasneje pa celo množil in delil tudi razmeroma velika števila.

Mehanski računski stroj Facit - Leto izdelave: 1950-1960, Po drugi svetovni vojni so postali zelo priljubljeni mehanski računski strojčki. Grozd mehanskih zobnikov je omogočil, da je uporabnik po obratu mehanske ročke (kasneje je njeno vlogo prevzel elektromotor) lahko sešteval in odšteval, kasneje pa celo množil in delil tudi razmeroma velika števila.
© Borut Krajnc

IBM PC XT - Leto izdelave: 1983, IBM-ov prvi osebni računalnik ali IBM PC (Personal Computer), kot so ga poimenovali, je pomenil preobrat v osebnem računalništvu. Osebni računalnik je bil prvič standardno razširljiv, kar je omogočilo razvoj industrije dodatkov zanj, zaradi vendarle premajhne intelektualne zaščitenosti pa se je kmalu razvila industrija združljivih računalnikov, ki jo poznamo še danes. Prvi IBM PC je bil predstavljen leta 1981, imel je 16 KB pomnilnik (največ 64 KB), disketno enoto z zmogljivostjo 160 KB, vgrajen programski jezik basic in črno-bel monitor. IBM PC XT je bil predstavljen dve leti pozneje. Razstavljeni model je opremljen z originalnim DOS-om, barvnim monitorjem cga, kmalu pa še z windows 1.0. Cena okoli 7500 dolarjev.

IBM PC XT - Leto izdelave: 1983, IBM-ov prvi osebni računalnik ali IBM PC (Personal Computer), kot so ga poimenovali, je pomenil preobrat v osebnem računalništvu. Osebni računalnik je bil prvič standardno razširljiv, kar je omogočilo razvoj industrije dodatkov zanj, zaradi vendarle premajhne intelektualne zaščitenosti pa se je kmalu razvila industrija združljivih računalnikov, ki jo poznamo še danes. Prvi IBM PC je bil predstavljen leta 1981, imel je 16 KB pomnilnik (največ 64 KB), disketno enoto z zmogljivostjo 160 KB, vgrajen programski jezik basic in črno-bel monitor. IBM PC XT je bil predstavljen dve leti pozneje. Razstavljeni model je opremljen z originalnim DOS-om, barvnim monitorjem cga, kmalu pa še z windows 1.0. Cena okoli 7500 dolarjev.
© Borut Krajnc

Atari 1040ST - Letnica izdelave: 1987, Atari se je v osemdesetih letih iz podjetja, najbolj znanega po videoigrah, zelo hitro prelevil v obetavno in malodane kultno podjetje za izdelavo osebnih računalnikov. Serija ST (to naj bi pomenilo 'Sixteen/Thirty four' in ponazarjalo 16/32-bitno arhitekturo) je doživela velik uspeh predvsem zaradi zelo dobrih grafičnih in še posebej zvočnih zmogljivosti. Postal je nekakšen zakon za ustvarjalce elektronske glasbe konec osemdesetih let. Prek vmesnika MIDI se lahko poveže z vrhunsko glasbeno opremo, zato je bil skorajda nepogrešljiv v glasbenih studiih. Cena je bila okoli 1000 dolarjev.

Atari 1040ST - Letnica izdelave: 1987, Atari se je v osemdesetih letih iz podjetja, najbolj znanega po videoigrah, zelo hitro prelevil v obetavno in malodane kultno podjetje za izdelavo osebnih računalnikov. Serija ST (to naj bi pomenilo 'Sixteen/Thirty four' in ponazarjalo 16/32-bitno arhitekturo) je doživela velik uspeh predvsem zaradi zelo dobrih grafičnih in še posebej zvočnih zmogljivosti. Postal je nekakšen zakon za ustvarjalce elektronske glasbe konec osemdesetih let. Prek vmesnika MIDI se lahko poveže z vrhunsko glasbeno opremo, zato je bil skorajda nepogrešljiv v glasbenih studiih. Cena je bila okoli 1000 dolarjev.
© Borut Krajnc

Iskra Delta Partner - Leto izdelave: 1983, V osemdesetih letih je bil Partner najbolj razširjen osebni računalnik v Sloveniji, ki se je uporabljal v proizvodnji in šolstvu. Poganjal ga je procesor Zilog Z80 (4 MHz), nameščen pa je bil CP/M, v tistih časih najbolj priljubljen operacijski sistem za osebne računalnike.

Iskra Delta Partner - Leto izdelave: 1983, V osemdesetih letih je bil Partner najbolj razširjen osebni računalnik v Sloveniji, ki se je uporabljal v proizvodnji in šolstvu. Poganjal ga je procesor Zilog Z80 (4 MHz), nameščen pa je bil CP/M, v tistih časih najbolj priljubljen operacijski sistem za osebne računalnike.
© Borut Krajnc

Kopa video terminal 700 - Leto izdelave: okoli leta 1980, Pred osebnimi računalniki so bili vsi računalniki veliki stroji, zaprti v hlajenih prostorih, uporaba pa je bila možna le prek namenskih terminalov. Ti niso računalniki v pravem pomenu besede, saj so skrbeli le za prikaz znakov, ki so jih dobili od glavnega računalnika, in za pošiljanje kod tipk, ki jih je vtipkal uporabnik nazaj v računalnik. Zgolj monitor in tipkovnica.

Kopa video terminal 700 - Leto izdelave: okoli leta 1980, Pred osebnimi računalniki so bili vsi računalniki veliki stroji, zaprti v hlajenih prostorih, uporaba pa je bila možna le prek namenskih terminalov. Ti niso računalniki v pravem pomenu besede, saj so skrbeli le za prikaz znakov, ki so jih dobili od glavnega računalnika, in za pošiljanje kod tipk, ki jih je vtipkal uporabnik nazaj v računalnik. Zgolj monitor in tipkovnica.
© Borut Krajnc

IBM 5100 - Leto izdelave: okoli 1975, Prvi “prenosni” računalnik. Oznako prenosni je dobil zaradi majhnega vgrajenega monitorja, mini črno-belega televizorja. Diskete leta 1975 niso obstajale, zunanji pomnilnik je bila tračna enota. Zadeva je bila kljub “prenosnosti” tako težka, da sta jo morala nositi najmanj dva človeka. Cena 12.000 dolarjev.

IBM 5100 - Leto izdelave: okoli 1975, Prvi “prenosni” računalnik. Oznako prenosni je dobil zaradi majhnega vgrajenega monitorja, mini črno-belega televizorja. Diskete leta 1975 niso obstajale, zunanji pomnilnik je bila tračna enota. Zadeva je bila kljub “prenosnosti” tako težka, da sta jo morala nositi najmanj dva človeka. Cena 12.000 dolarjev.
© Borut Krajnc

Next NextStation Turbo - Leto izdelave: 1992, Podjetje Next je ustanovil kreator Appla Steve Jobs. Iz 'jabolka' so ga zaradi slabih rezultatov vrgli na cesto. Napravil je računalnik Cube in operacijski sistem, ki je bil revolucionaren za svoje čase, toda povsem nezdružljiv z drugimi računalniki. Ultratop “mašina” z vrhunskim dizajnom, ki je imela temu primerno ceno. Računalnik je bil opremljen s posebnim laserskim tiskalnikom, monitor je bil z računalnikom povezan zgolj z enim specialnim kablom, prek katerega so šli napajanje, slika in zvok. Toda top zadeva je postala nekakšno slepo črevo. Po splošnem mnenju so bili računalniki pred časom in tudi zato niso uspeli. Najprej so ustavili proizvodnjo vseh modelov računalnikov in se usmerili zgolj v operacijski sistem, Steve Jobs pa se je vrnil k Applu. Razstavljeni model NextStation Turbo so kupili pri časopisnozaložniški hiši Delo, kjer je bil v uporabi še leta 2001.

Next NextStation Turbo - Leto izdelave: 1992, Podjetje Next je ustanovil kreator Appla Steve Jobs. Iz 'jabolka' so ga zaradi slabih rezultatov vrgli na cesto. Napravil je računalnik Cube in operacijski sistem, ki je bil revolucionaren za svoje čase, toda povsem nezdružljiv z drugimi računalniki. Ultratop “mašina” z vrhunskim dizajnom, ki je imela temu primerno ceno. Računalnik je bil opremljen s posebnim laserskim tiskalnikom, monitor je bil z računalnikom povezan zgolj z enim specialnim kablom, prek katerega so šli napajanje, slika in zvok. Toda top zadeva je postala nekakšno slepo črevo. Po splošnem mnenju so bili računalniki pred časom in tudi zato niso uspeli. Najprej so ustavili proizvodnjo vseh modelov računalnikov in se usmerili zgolj v operacijski sistem, Steve Jobs pa se je vrnil k Applu. Razstavljeni model NextStation Turbo so kupili pri časopisnozaložniški hiši Delo, kjer je bil v uporabi še leta 2001.
© Borut Krajnc

Apple II c - Leto izdelave: 1984 do 1990, Legendarni prvi komercialno uspešen osebni računalnik, ki je nastal v garaži računalniških navdušencev Steva Wozniaka in Steva Jobsa. Imel je že vse lastnosti sodobnih računalnikov - nadgradljivost, barvni grafični vmesnik. Največji hit - prva elektronska preglednica VisiCalc. Apple II je deloval še prek televizije. Razstavljeni Apple II c je približno sedem let mlajši, opremljen z 9-palčnim monitorjem in s tiskalnikom. Priloženih je še nekaj programov in igric, med drugim se je lahko pohvalil z legendarnimi Space Invadersi. Cena je bila 1295 dolarjev.

Apple II c - Leto izdelave: 1984 do 1990, Legendarni prvi komercialno uspešen osebni računalnik, ki je nastal v garaži računalniških navdušencev Steva Wozniaka in Steva Jobsa. Imel je že vse lastnosti sodobnih računalnikov - nadgradljivost, barvni grafični vmesnik. Največji hit - prva elektronska preglednica VisiCalc. Apple II je deloval še prek televizije. Razstavljeni Apple II c je približno sedem let mlajši, opremljen z 9-palčnim monitorjem in s tiskalnikom. Priloženih je še nekaj programov in igric, med drugim se je lahko pohvalil z legendarnimi Space Invadersi. Cena je bila 1295 dolarjev.
© Borut Krajnc

Pomnilnik iz feritnih obročkov - Leto izdelave: 1950 do približno 1970, Pred izumom polprevodnikov, ki se danes uporabljajo v računalništvu, so bili pomnilniki sestavljeni iz zelo majhnih feritnih (magnetnih) obročkov, nameščenih na 'križiščih' dveh vodnikov. Pisanje v tak pomnilnik je potekalo tako, da se je obroček namagnetil in zaradi tega premaknil glede na to, skozi kateri vodnik je stekel električni tok. Ker je s tem sklenil tok med dvema različnima vodnikoma, je to pomenilo 'podatek', ki ga je bilo mogoče prebrati. Na tej ploščici vsak obroček pomeni en bit informacije. Ploščico sestavlja mrežica iz 50 x 50 obročkov, to je pomenilo 250 bitov. Včasih so jih ročno šivale ženske za 0,01 dolarja za bit. Ploščice so zlagali v 'kocke' in s tem povečevali spominsko zmogljivost.

Pomnilnik iz feritnih obročkov - Leto izdelave: 1950 do približno 1970, Pred izumom polprevodnikov, ki se danes uporabljajo v računalništvu, so bili pomnilniki sestavljeni iz zelo majhnih feritnih (magnetnih) obročkov, nameščenih na 'križiščih' dveh vodnikov. Pisanje v tak pomnilnik je potekalo tako, da se je obroček namagnetil in zaradi tega premaknil glede na to, skozi kateri vodnik je stekel električni tok. Ker je s tem sklenil tok med dvema različnima vodnikoma, je to pomenilo 'podatek', ki ga je bilo mogoče prebrati. Na tej ploščici vsak obroček pomeni en bit informacije. Ploščico sestavlja mrežica iz 50 x 50 obročkov, to je pomenilo 250 bitov. Včasih so jih ročno šivale ženske za 0,01 dolarja za bit. Ploščice so zlagali v 'kocke' in s tem povečevali spominsko zmogljivost.
© Borut Krajnc

Toshiba T3100 - Leto izdelave: 1987, Eden prvih razširjenih prenosnih računalnikov. Zelo velik, težak (7 kg) in okoren računalnik je bil opremljen z revolucionarnim plazemskim zaslonom. V tistih časih je veljalo, da bodo rdeče-črni zasloni prekosili LCD-zaslone. Zmota. Plazemski zasloni se dandanes uporabljajo zgolj za tanke televizorje. Računalnik tudi ni imel akumulatorskih baterij in ga je bilo treba priključiti na 220 V. Eden od vzrokov za to je plazemski zaslon, ki pokuri veliko elektrike. Cena okoli 5000 dolarjev.

Toshiba T3100 - Leto izdelave: 1987, Eden prvih razširjenih prenosnih računalnikov. Zelo velik, težak (7 kg) in okoren računalnik je bil opremljen z revolucionarnim plazemskim zaslonom. V tistih časih je veljalo, da bodo rdeče-črni zasloni prekosili LCD-zaslone. Zmota. Plazemski zasloni se dandanes uporabljajo zgolj za tanke televizorje. Računalnik tudi ni imel akumulatorskih baterij in ga je bilo treba priključiti na 220 V. Eden od vzrokov za to je plazemski zaslon, ki pokuri veliko elektrike. Cena okoli 5000 dolarjev.
© Borut Krajnc