Srečna skejtarska mladina

Listen to srečna mladina, novi domači skejt film

Dean pred ljubljanskim Kolosejem

Dean pred ljubljanskim Kolosejem
© Jaka Babnik

Mogoče se marsikomu med vami zdi, da so edini preostanki domače skejtarske subkulture samo še dragi puloverji s kapuco in široke hlače, toda mulcev, ki na asfaltu porivajo in virtuozno obračajo dilo, je navkljub velikemu upadu popularnosti rolkanja tudi pri nas še vedno precej. Našo prvo skejtarsko generacijo, ki je zarisala prve raze na ploščadi Cankarjevega doma, je uspešno nadomestila nova mladina. Tako tudi konec rubrike Studia City "Ostro kakor nož", ki se je mnogi bolje spomnijo pod imenom Skate TV, ni pomenil konca domače produkcije skejtarskih videozapisov. Čez dobre tri tedne se bo namreč v Cankarjevem kulturnem hramu, pred katerim vsaj večina ljubljanskih skejtarjev preživi veliko časa, premierno odvrtel naš najnovejši skejtarski film Listen to Srečna mladina. Za režiserja Jaka Babnika je to že drugi skejtarski film, ki ga je posnel in izdal s pomočjo skejtarske trgovine Obsešn. "V skejt filmih ni zgodbe, navadnemu laiku se ta film mogoče sploh ne bo zdel zanimiv, saj ne bo vedel, kaj gleda. V skejt filmu so bistveni triki, ki so zmontirani na glasbeno podlago, in če nisi skejtar, se ti bolj ali manj vsi triki zdijo enaki - to je ta, recimo temu, znanost. Ker je tako specifičen, ni atraktiven za širše množice," skejtarski videožanr predstavi Jaka. Prepričan je tudi, da prave vrednosti filma nevpleten gledalec ne bo mogel oceniti: "Na premieri mojega prvega filma Damage, ki smo jo imeli v Cankarjevem domu, so laiki ploskali na čisto druge stvari kot skejtarji. Laiki so ploskali za nekatere stvari, ki so bile vizualno zanimive, skejtarji in zahtevna publika pa so ploskali šele na koncu, ko so prišli na vrsto zahtevni triki, takšni, ki jih recimo skejtarji med publiko ne morejo odpeljati." Skejt in medije je Jaka začel združevati že pred šestimi leti, ko je pod pokroviteljstvom Obsešna začel delati skejt revijo Pendrek, ki po vizualni kakovosti zagotovo sodi v vrh domačega mladinskega tiska, a kljub temu ostaja na marginalnih policah skejtarskih trgovin: "Ne želimo, da bi bila ta revija trendi, revija je namenjena skejtarjem. Ukvarja se z balkansko skejt sceno, saj so notri naši, hrvaški in srbski skejtarji. Ko smo začeli delati revijo, je vse temeljilo na fotkah, nato pa je v svetovni skejt industriji nastal nov trend in začelo se je snemati vse več skejt filmov."

Tudi pri nas se je prejšnja leta posnelo kar nekaj filmov, predvsem velja posebej omeniti snemalne začetke režiserja filma Tu pa Tam Mitje Okorna, ki je v neodvisni produkciji posnel trike številnih slovenskih skejtarjev in jih zmontiral v dva avtorska filma. Precej skejtanja je v petnajstletni skejt karieri posnel Jaka, ki pravi, da se med sabo tako ali tako snemajo, material za film Listen to Srečna mladina je tako začel snemati takoj po premieri prvenca Damage: "Pri prvem filmu smo bili še malce naivni in smo šli posnet skejtanje v Barcelono, Pariz, Lyon in Švico. Takrat so nas zanimale te lokacije, Barcelona je recimo s svojo arhitekturo in klimo meka za skejtarje. Toda pri drugem filmu smo ugotovili, da nima nobenega smisla snemati stopnice v Barceloni, ki so videne že v vseh ameriških filmih. Odločili smo se, da naredimo nekaj novega, zato smo se odpravili snemat v Zagreb, Šibenik, Zadar, Osijek in Split, Banjaluko in Beograd. Konec koncev je to za tujce še vedno war zone." Film Listen to Srečna mladina predstavlja trike šestih mladih skejtarjev, ki jih sponzorira skejt trgovina Obsešn. Zaprti sponzorski krogi na eni strani trgovine Obsešn in na drugi trgovine Madness so na malo slovensko skejt sceno prinesli konflikte in zamere, česar se zaveda tudi Jaka: "Napaka je bila, da smo skejtarji dopustil, da rivalstvo med trgovinama vpliva na nas. Tako smo se tudi med sabo ločili; oni imajo svoj tim, ki ga sponzorirajo, in delajo svoje stvari, mi imamo svoj tim in delamo svoje stvari. To pa ni v redu." Kakorkoli že, sedemnajstletna Matic in Anže in polnoletni Tomaž, Uroš, Igor in Dean so pod Jakovo videotaktirko skakali na glavnih skejt točkah v mestih nekdanje skupne države. V Beogradu je glavno skejtarsko zbirališče na dvorišču hotela Hyaat: "Tam so Beograjčani skejtali v času Natovega bombardiranja, saj so vedeli, da Američani ne bodo napadli svojih zgradb." Balkanska mesta naših skejtarjev niso pretirano navdušila. Arhitektura teh mest je za izvajanje njihovih trikov preveč zastarela in jim očitno ni ponudila nepozabnih stopnišč: "V Beogradu smo za ta film snemali dvakrat. Ko se vrneš čez leto dni, vidiš, da je prišlo nekaj novega denarja, da se gradi, da je nova arhitektura in da so nove skejt točke." Način gradnje, materiali, iz katerih so narejeni stavbe in njihovi vhodi, so za skejtarje po Jakovih besedah očitno življenjskega pomena: "Skejtanje je zelo povezano z arhitekturo. Nove, moderne stavbe so mogoče bolj primerne za skejtanje in varnostniki teh zgradb seveda komaj čakajo, da jim zdrajsamo marmor. Ljudje v nas vidijo nekoga, ki uničuje. Toda mi arhitekturo samo obračamo sebi v prid. Skačemo na ograje, ki naj bi pomagale starejšim ljudeh po stopnicah, preskakujemo stopnice ... Predavatelj z arhitekturnega faksa celo pravi: 'Dobra arhitektura je tista, na katero bodo prišli skejtat skejtarji.'" Glede na to, da koleščki rolke v premeru merijo le pet centimetrov, je skejtarjev sovražnik na asfaltu tudi najmanjši kamenček. Primerna podlaga mora biti zato čim bolj čista in gladka in Jaka je na takšne pozoren vse življenje: "Če si pravi skejtar, to ostaneš za vedno. To pomeni, da bom, ko bom star 30 ali 40 let in bom hodil po ulici, arhitekturo opazoval s povsem drugačnimi očmi. Še vedno bom gledal, tukaj bi lahko zvozil to, tam to ..."

Prava posebnost filma Listen to Srečna mladina je glasbena podlaga, ki je skomponirana in posneta izključno za to priložnost. Že po naslovu filma je jasno, da je glasbo zanj posnela ljubljanska skupina Srečna mladina, toda, kot pravi Jaka, srečna mladina v naslovu ne pomeni samo skupine: "Da ne bodo ljudje mislili, da gre za film o bendu Srečna mladina. Mi smo se že na začetku zavedali, da bodo film povezovali z bendom, toda mi dejansko smo srečna mladina, ko smo na skejtu. Z imenom pa zagotovo ne bodo imeli težav skejtarji, ki poznajo foro Listen to. To je fora skejtarske T-shirt firme, ki je delala majice Listen to. Najprej so bile majice Listen to Black Sabath in potem Listen to Bob Marley. Kao to so kul bendi, poslušajte jih." Film Listen to Srečna mladina bo izšel kot dvojni CD, s filmom na DVD-ju in z avtorsko glasbo Srečne mladine na CD-ju, ki je njihova peta avtorska plošča. Vse skupaj pa bo v trgovinah s CD-ji in skejtarskih trgovinah na voljo za ceno enojnega CD-ja.

Iz napisanega bi se lahko zdelo, da slovenska skejt scena doživlja prerod po devetdesetih letih, toda še zdaleč ni tako. V srednjih šolah skejtarji niso več glavne face, najlepše srednješolke se po novem družijo z reperji. Kot pravi osemnajstletni Tomaž, ki skejta v Listen to Srečna mladina, ga vrstnik sprašujejo: "A ti pa še vedno počneš to?" Ravno pred najinim pogovorom je Tomaž naletel tudi na klasično nerazumevanje starejše generacije: "Pred Cankarjem mi je šel en ata predavat, da ga bolijo ušesa, ker mi skejt ropota. Ko sem ga vprašal, ali ni bolje, da skejtam, kot da se za spomenikom na Trgu republike v tišini drogiram, se je strinjal z mano. Skejtanje je boljše, vendar ne pred banko. Dajte nam en dober teren, en dober skejt park, pa ne bomo več toliko ropotali na ulici."

Mladi skejtarji znajo veliko povedati o ignoranci mesta do njihove dejavnosti. Ljubljana je edina evropska prestolnica brez pokritega skejt parka, pravi Tomaž in doda, kako je njegov prijatelj Blaž pri mestnih oblasteh iskal posluh za gradnjo pokritega skejt parka: "Naredil je skripta, načrt za celoten skejt park z izračunom vseh stroškov. Toda z občine je prišel odgovor, da park lahko pričakujemo leta 2015." Fantje so bili tako prisiljeni, da se zgledujejo po skejtarskih predhodnikih z Metelkove, ki so v današnjih prostorih Menze pri Koritu zgradili pokriti skejt park. Blaž je s prijatelji v zasebnih prostorih ob klubu Sadje in zelenjava v Ljubljani naredil mini rampo, kjer so čez zimo vadili trike. Podobno so bili prisiljeni narediti skejtarji v Novi Gorici.

Na več posluha so naleteli skejtarji le v Ajdovščini, kjer so po Tomaževih besedah ob občinski pomoči zbrali kar nekaj sredstev Evropske unije, ki jih bodo potrošili za gradnjo prvega slovenskega pokritega skejt parka. Kolegi v Ljubljani bodo morali na takšen posluh oblasti počakati še najmanj deset let, mestni poglavarji pa se bodo v vmesnem času z grafiti na mestnih avtobusih in reperji v predvolilnih kampanjah bahali, kako podpirajo urbane subkulture.

Režiser Jaka Babnik

Režiser Jaka Babnik
© Jaka Babnik

Tomaž, Paja, Igor in Dean v Budimpešti

Tomaž, Paja, Igor in Dean v Budimpešti
© Emil Kozamernik