Bernard Nežmah

8. 1. 2001  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Knjiga

Enciklopedija Slovenije U-We

Mladinska knjiga, Ljubljana 2000, 28.000 SIT

14. knjiga največjega sodobnega knjižnega projekta na Slovenskem.

Imenitna, izčrpna, izvrstna. Moč takega kolosalnega dela so tudi šibkosti. Ko enciklopedija zapiše nekaj, v kar sama povsem ne verjame: Johann Vogl, freskant in član slikarske bratovščine, "domnevno ok. 1693 obiskoval lat. šolo v Rušah." Ali pa, ko ponazori vsebino lista Vaje (1854-55), v katerem je npr. Fr. Erjavec iz tujih virov natančno povzemal črnomorsko Odeso, ne da bi jo sam kdaj videl.

Grenka slabost so napake sodelavcev, denimo volitve l. 1996, ko enc. vkleše podatek, da je LDS dobila 22 namesto dejanskih 25 poslancev.

Od malikovanja črnobelega partizanstva je projekt pri višjih črkah postal bolj dopuščujoč, tako nam zdaj brez pelina predstavlja portrete slovenskih izdajalcev. Umberto Urbanni, publicist in prevajalec, ki je bil član fašistične komisije za poitaljančevanje priimkov, bil okupacijski cenzor, a obenem predaval slovenski jezik in prevajal Prešerna v italijanščino. Pilot Ivan Vidmar, za katerega enc. ni odkrila kraja in letnice smrti, je l. 1911 prvi letel nad Trstom, nad Ljubljano, Beogradom, preletel Lovčen, a med I. vojno dezertiral na it. stran.

Še vedno pa ostaja enc. slepa za tiranijo povojnega komunizma. O Alešu Ušeničniku (1968-1952) beremo izdatno geslo o njegovi filozofiji, podatek, da je bil najuglednejši in vodilni katoliški filozof sv. časa, da je napisal 18 knjig, a niti besedice o tem, da je bil po prihodu svobode tako onemogočen, da ni izdal nobene knjige več! Podobno tudi pri drugem velikanu filozofije Francetu Vebru (1890-1975). Enc. namreč še vedno spoštuje njuno ekskumunikacijo; gesla o delu obeh filozofov konča s prihodom kumunistične oblasti, ne da bi dopisala še kakšno vrstico ali odstavek, v katerem bi predstavila tudi vsebine omejitev njunega življenja in dela po l 1945. Pri Angeli Vode sicer to stori, ko pribeleži, kako je predvojna komunistka in feministka, avtorica več študij in knjig o ženskem vprašanju, odšla l. 1960 v pokoj kot tajnica na obrtni šoli!!!

V pričakovanju poslednjega zvezka.