Borut Mekina
-
16. 3. 2018 | Mladina 11 | Politika
Belgijski liberalec Guy Verhofstadt (1953) je eden najglasnejših zagovornikov tesnejšega povezovanja držav članic Evropske unije. Globoko prepričanje, da je treba EU spremeniti v federalno državo, je verjetno botrovalo njegovemu imenovanju za predstavnika evropskega parlamenta v pogajanjih o brexitu. Nekateri celo trdijo, da je EU-fundamentalist. Je politik z dolgo kariero. Že pri ranih 29 letih, leta 1982, je postal predsednik Flamske liberalne stranke, sredi osemdesetih let podpredsednik belgijske vlade in nato premier med letoma 1999 in 2008. Danes je predsednik Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE), četrte najmočnejše politične skupine v Evropskem parlamentu, katere slovenski člani so Stranka Alenke Bratušek, evropski poslanec Ivo Vajgl in seveda Stranka modernega centra. Z Verhofstadtom smo se pogovarjali na dan, ko je prišel na kongres SMC v Maribor podpret stranko SMC, članico svoje skupine, in njenega predsednika, premiera Mira Cerarja.
-
9. 3. 2018 | Mladina 10 | Svet
V Nemčiji začetek konca zasebnega zdravstva?
Več kot štiri mesece po volitvah v Nemčiji so se tamkajšnji konservativci (CDU in CSU) in socialdemokrati (SPD) dogovorili o prihodnji veliki koaliciji pod vodstvom dolgoletne kanclerke Angele Merkel. Predvsem v SPD so omahovali in sprva nameravali ostati v opoziciji. »Zadržek, ki smo ga imeli do ponovnega vstopa v koalicijo z Angelo Merkel,« je dejal Knut Fleckenstein, eden izmed najvplivnejših članov nemške SPD, sicer evroposlanec, »je bil, da bo potem skrajna Alternativa za Nemčijo (AfD) postala najmočnejša opozicijska stranka, zaradi česar bo dialog potekal na tej liniji. Si predstavljate, kako bo, ko bo v odzivu na vsako dejanje vlade v parlamentu v prihodnjih štirih letih glavno besedo dobila AfD?«
-
9. 3. 2018 | Mladina 10 | Politika
Sliši se lepo, ko politiki pred volitvami obljubljajo nižje davke, so pa lahko takšni všečni ukrepi usodni za širšo skupnost. To smo v Sloveniji izkusili nedavno. Zaradi odprave davka na izplačane plače, zaradi zmanjšanja stopenj pri dohodnini in zaradi znižanja davka na dobiček podjetij so proračuni po letu 2006 izgubili približno milijardo evrov na leto. Številni ekonomisti, ki so pozneje analizirali razloge, zaradi katerih je Slovenija v finančno krizo vstopila nepripravljena, se strinjajo, da je bila davčna reforma prve vlade Janeza Janše eden izmed glavnih vzrokov za poznejšo naglo rast zadolževanja in globok gospodarski padec. Učinek davčnih odpustkov, podeljenih v imenu spodbujanja konkurenčnosti, je bil nazadnje ravno nasproten. Sledili so varčevalni ukrepi, drago zadolževanje, zmanjševanje porabe in množični stečaji.
-
Ali Slovenija za plače javnih uslužbencev res namenja 11,3 odstotka bruto družbenega proizvoda, Nemčija pa le 7,5 odstotka?
-
Robert Eiter, začetnik avstrijskega antifašističnega gibanja
Robert Eiter je eden od najpomembnejših avstrijskih antifašistov. Leta 1984 je v mestu Wels ustanovil Iniciativo proti fašizmu, ki je kasneje postala največja avstrijska antifašistična mreža organizacij, v kateri je danes združenih že več kot 80 civilnodružbenih gibanj. Je tudi govorec in član upravnega odbora največje avstrijske zvezne antifašistične organizacije, avstrijskega odbora za Mauthausen, ki zastopa internirane v koncentracijskem taborišču. Po izobrazbi je pravnik, že več kot 15 let pa dela kot novinar in urednik za avstrijsko delavsko zbornico v Zgornji Avstriji. Potem ko je Avstrija sredi decembra lani dobila koalicijsko vlado skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ) in ljudske stranke, postaja glas avstrijskih organizacij, ki se borijo proti antisemitizmu, rasizmu in desnemu ekstremizmu vse pomembnejši, z njimi pa spet tudi Eiter, kot njihov predstavnik. Doma je v Linzu, v Zgornji Avstriji, kjer ima FPÖ eno od najmočnejših volilnih baz in ki je tudi zibelka nemškega nacionalizma v Avstriji.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Zakona sta neustavna zaradi nejasne ureditve reševanja sporov glede referenduma pred vrhovnim sodiščem – vrhovno sodišče bi moralo imeti izrecno pooblastilo, da referendum razveljavi, če je v postopku prišlo do nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na referendumski izid, so presodili ustavni sodniki. Po drugi strani pa je neustaven tudi člen zakona o volilni in referendumski kampanji, ki vladi omogoča, da enako kot drugi organizatorji vodi in financira referendumsko kampanjo.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Politika
Pregled leta: Saj smo vam rekli …
Kje ste danes, nekdanji promotorji prodaje Mercatorja? Kje so danes vsi tisti lobisti, ki so pred leti slovensko javnost in novinarje prepričevali o nujnosti prodaje Mercatorja Agrokorju? Ki so govorili, kako napreden je ta Agrokor, kakšna visoka kultura poslovanja se skriva v njem, kakšen napredek bo za Mercator, ko ga bo Agrokor prevzel? Ki so nas prepričevali, kako sposobni so v Agrokorju na področju trgovine?
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Politika
Pregled leta: Ni meje? Pa kaj.
Preden je konec junija arbitražno sodišče sporočilo sodbo o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, so nekateri v slovenski vladi ocenjevali, da bo ta dogodek določil leto 2017. Da bo to najpomembnejši dogodek, ki bo pisal usodo Balkana. Dejansko pa se ni zgodilo nič kaj dramatičnega. Nobeden od pomembnejših slovenskih politikov se ni spotaknil ob državni meji, Zmago Jelinčič, ki je od slovensko-hrvaškega spora s svojimi kolegi odlično živel vsa devetdeseta, je sicer poskušal emocije razburkati z nekaj drznimi komentarji na svojem Facebook profilu, a življenje se je na obeh straneh meje hitro vrnilo v normalne tirnice.
-
15. 12. 2017 | Mladina 50 | Politika
V zadnjih 15 letih je sklad kmetijskih zemljišč vrnil 167 tisoč hektarjev gozdov in drugih zemljišč, največ ljubljanski in mariborski nadškofiji. V tem času je, predvsem ljubljanski in mariborski nadškofiji, izplačal tudi 24 milijonov evrov odškodnin. Kot je povedala poslanka Levice Violeta Tomič, se kmetje, ki živijo v Sloveniji, za odškodnine večinoma niso odločali. »Vzeli so zemljo in začeli z njo gospodariti. Daleč največji delež odškodnin gre rimskokatoliški cerkvi (RKC) in upravičencem, ki živijo v tujini, to so različni nekdanji veleposestniki iz Avstrije in Madžarske.«
-
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Politika
Bil je prijeten, topel septembrski večer v Washingtonu. Pisalo se je leto 2011, Slovenija je bila tik pred predčasnimi volitvami, pred krizo, privatizacijo in grožnjami s trojko. V Washingtonu je teklo redno zasedanje Svetovne banke, udeležili so se ga tudi predstavniki naše države. Pozno popoldne so nekateri od njih dobili povabilo na pogostitev, ki jo je ameriška investicijska banka Goldman Sachs pripravila na neformalnem in družabnem srečanju na svoji terasi v bližini Kapitola. Igral je jazz. Obiskovalci so se družili ob kanapejih.
-
10. 11. 2017 | Mladina 45 | Ekonomija
Svet, prikrojen za 0,01 odstotka ljudi
OECD je letos junija, tik pred srečanjem najbogatejših držav G 20 v Hamburgu, objavila osvežen seznam davčnih oaz oziroma jurisdikcij, kot jim pravijo, ki zavračajo sodelovanje z mednarodno skupnostjo. Ta mednarodna organizacija je danes najpomembnejša v boju proti temu pojavu, vendar pravi, da davčnih oaz pravzaprav ni. »Opravljen je zelo velik napredek pri mednarodnem boju zoper utajo davkov,« so slavnostno sporočili letos poleti in objavili t. i. črno listo. Na njej je ostala le še ena sama entiteta, sestavljena iz dveh majhnih otokov tik ob obali Venezuele, ob Južni Ameriki, imenovana Trinidad in Tobago. Sporočilo organizacije OECD je bilo, da je boj proti davčnim oazam praktično dobljen. Le še nad Trinidadom in Tobagom, to državo z 1,3 milijona prebivalcev, moramo dobiti nadzor.
-
3. 11. 2017 | Mladina 44 | Politika
»Koroški Slovenci niso pravi Korošci«
V novem 183-članskem avstrijskem parlamentu bo sedelo kar 21 poslancev, ki so člani spornih, skrajno desnih, burševskih združenj. Dokumentacijski center avstrijskega upora (DÖW), ki spremlja skrajno desnico v Avstriji, je prejšnji teden opozoril, da še nikoli doslej v avstrijskem parlamentu ni sedelo toliko poslancev, članov spornih organizacij, ki sodelujejo na dogodkih z nacionalsocialistično vsebino ali so znane po antisemitskih in ksenofobnih stališčih. Objavil je tudi seznam poslancev, članov organizacij z imeni, kot so Albia Wien, Vandalia Graz ali Germania, ki so večinoma povezane s Svobodnjaško stranko (FPÖ) in imajo bogato zgodovino protislovenskih stališč. Burševske organizacije so bile med obema vojnama vključene v tako imenovani nemški kulturni boj proti Slovencem. Bile so del civilnodružbene mreže velikonemških organizacij, ki so si po koroškem plebiscitu leta 1920 prizadevale za nasilno ponemčevanje Slovencev; nekatere so kasneje organizirale tudi pošiljanje koroških Slovencev v nacistična taborišča.
-
27. 10. 2017 | Mladina 43 | Družba
Čez teden dni, 6. novembra, bo jasno, ali bo Zdravniški zbornici – predvsem njenemu Strokovnemu združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov – uspelo zbrati 40 tisoč podpisov za referendum o zdravstveni dejavnosti. Državni zbor je zakon o zdravstveni dejavnosti po mučnih, več kot leto dni trajajočih pogajanjih sprejel z namenom, da se končno uredita podeljevanje zdravniških koncesij in popoldansko delo zdravnikov pri zasebnikih. A predvsem zasebnim zdravnikom strožja pravila, na podlagi katerih recimo podeljenih koncesij ne bo mogoče avtomatsko podaljševati, seveda ne ustrezajo. Zato so konec septembra poskusili še z najbolj skrajno potezo, z zahtevo za sklic referenduma.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Politika
Pred leti je izbruhnila »velika« afera zaradi tako imenovane Titove brunarice, protokolarnega objekta pri petem jezeru v kompleksu Brdo pri Kranju. Leta 2003 je namreč vlada sklenila, da dodeli brunarico v uporabo predsedniku države Janezu Drnovšku. Postala je neke vrste neuradna rezidenca predsednika države, dokler niso nekateri mediji, predvsem Delo, Drnovšku očitali, da jo je uporabljal v zasebne namene.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Politika
Ministrstvo izbrisalo študente
Po podatkih ministrstva za izobraževanje je 483 študentov, ki so redno vpisani na enega od visokošolskih študijskih programov, prvega oktobra izgubilo vrsto pravic, ki so povezane s študentskim statusom. Ne morejo več uporabiti bonov za prehrano, subvencij za prevoz in bivanje, štipendij, prav tako nimajo več zdravstvenega zavarovanja. To so študentje, ki so se »po vsej verjetnosti prepisali na drug študijski program in so svoje socialne pravice že izkoristili preko obsega študijskega programa in dodatnega leta na prejšnjem programu«, je pojasnilo ministrstvo.
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Politika
Kje ste, promotorji prodaje Mercatorja?
Skupina Agrokor je lani ustvarila 1,5 milijarde evrov izgube, je ta teden v Zagrebu sporočil Ante Ramljak, izredni pooblaščenec hrvaške vlade za koncern. Razkril je tudi, da leta 2015 skupina Agrokor ni zaključila s 148 milijoni evrov dobička, kot je trdil Ivica Todorić, ampak s 486 milijoni evrov izgube. Pod črto naj bi imela celotna skupina danes skoraj dve milijardi evrov negativnega kapitala. Vodstvo podjetja, ki ga je zaradi finančnih malverzacij Ramljak kazensko ovadil, naj bi bilo odgovorno za kar 757 milijonov evrov računovodskih nepravilnosti, od česar naj bi bilo približno 140 milijonov evrov dobesedno ukradenih s posebnega računa.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Politika
Ko je na začetku tisočletja cerkev začela darovati maše za policiste, zanje ni bilo posebnega zanimanja. Ko se je recimo leta 2007 cerkev odločila za mašo v Črnomlju, se je na njej zbralo le okoli 25 policistov, nič kaj navdušenih nad novo prakso. Uradno je bila udeležba seveda osebna odločitev vsakega posameznika, ker pa policisti teh osebnih odločitev še niso bili vajeni, jim jih je bilo treba »privzgojiti«. Tedaj jih je recimo k maši pozival kar komandir črnomeljske policijske postaje, ki je obvestila obesil tudi na »uradni« oglasni deski. Številni poske policijske postaje, ki je obvestila obesil tudi na »uradni« oglasni deski. Številni poske policijske postaje, ki je obvestila obesil drejeni se niso hoteli zameriti šefu.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Politika
Referendum za interese zasebnikov
Podeljevanje zdravstvenih koncesij je zadnjih 15 let spominjalo na sobotni vrvež na tržnicah. Malo se je barantalo, tu in tam je kdo dobil kaj pod mizo, računi so se izstavljali predvsem retorično, bolniki pa so bili zgolj priročni izgovor. Raznorazni ministri, najpogosteje tudi sami zdravniki, so dobrim prijateljem in kolegom podeljevali koncesije po dolgem in počez, nihče pri tem ni preverjal, ali so te resnično potrebne in ali javna zdravstvena mreža potrebuje takšno pomoč. Še huje. Nekaterim zdravnikom so kolegi ministri koncesije podelili celo za delo v javnih zdravstvenih ustanovah.
-
22. 9. 2017 | Mladina 38 | Politika
Oktobra bo v Nemčiji začel veljati zakon o »nezakonitem« sovražnem govoru, tako imenovani Facebook-zakon, s katerim Nemčija lastnikom socialnih omrežij grozi z do 50 milijonov evrov visokimi kaznimi, če ne bodo v 24 urah brisali prijavljenih primerov sovražnega govora.
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Družba
Bojan Traven, bivši novinar in urednik, zdaj svetovalec na RTV Slovenija, je postal še pastir. Triglavski narodni park (TNP) mu je namreč za 10 let in za simbolično najemnino 1000 evrov na leto oddal tako imenovani pastirski stan – kočo na Planini Laz nad Bohinjem. Čeprav je Traven kočo v idiličnem naselju dobil prek javnega razpisa, ki je bil objavljen na spletni strani zavoda TNP, pa je bil – kot so nam pojasnili v zavodu – začuda edini zainteresirani.
-
1. 9. 2017 | Mladina 35 | Ekonomija
Guvernerja centralne banke Boštjana Jazbeca je predčasno zapustil Biswajit Banerjee, glavni ekonomist Banke Slovenije, indijsko-ameriški državljan. Banerjee nam je povedal, da odhaja na delovno mesto v slovaško ministrstvo za finance, kjer je delo primernejše glede na njegove »aspiracije«. Tudi tam naj bi opravljal vlogo glavnega ekonomista. Mandat na Banki Slovenije bi mu sicer potekel januarja 2018, a mu Jazbec in svet guvernerjev niso mogli zagotoviti podaljšanja. Kljub temu je na svoje delo v Sloveniji ponosen, nam je zaupal. Poleg člankov, ki jih je napisal o Sloveniji, naj bi med drugim napisal več kot 10 govorov, ki jih je imel guverner Jazbec v tujini in Sloveniji.
-
25. 8. 2017 | Mladina 34 | Politika
Maksimiljan Pele, glavni izvršni direktor podjetja Adria Airways tehnika, je letos junija sklical sestanek delavskega kolektiva. Odkar je novembra 2015 Slovenski državni holding (SDH) to podjetje, specializirano za servisiranje letal, s 55-letno tradicijo prodal poljskemu holdingu Linetech, so se začeli kopičiti problemi. Pele je kmalu po privatizaciji odpovedal podjetniško kolektivno pogodbo. Uvedel je nov drakonski hišni red, na podlagi katerega delavce kaznuje tudi za najbolj absurdne »kršitve«. Zadnji zbor delavskega kolektiva je bil tako namenjen discipliniranju zaposlenih, ne pa dialogu z njimi.
-
25. 8. 2017 | Mladina 34 | Politika
Švica je imela več desetletij politiko nizkih obrestnih mer. Ko se je med letoma 2005 in 2008 globalizirano gospodarstvo tik pred krizo začelo pregrevati, je večina evropskih centralnih bank začela višati obrestne mere. Komercialne banke so tedaj predvsem v Vzhodni Evropi, kjer je bil konkurenčni boj za komitente najhujši in nadzor nad bankami najslabši, začele z reklamnimi akcijami ponujati posojila v švicarskih frankih. Ta so bila najbolj priljubljena na Madžarskem, kjer jih je bilo leta 2011 skupaj 35 odstotkov, na Poljskem, kjer jih je bilo 20 odstotkov, v Avstriji jih je bilo leta 2011 po oceni švicarske centralne banke 15 odstotkov, na Hrvaškem in v Srbiji 10 odstotkov, v Sloveniji, Grčiji in Romuniji pa okoli 5 odstotkov.
-
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Politika
Borci za prepoved nacističnih simbolov
Zveza združenj borcev (ZZB NOB) predlaga, da bi tudi v Sloveniji sprejeli zakon, s katerim bi prepovedali nošenje nacističnih in fašističnih simbolov ter delovanje skrajnih skupin, katerih privrženci danes nosijo uniforme nekdanjih pomagačev nacistične Nemčije. Pobudo, ki jo je nedavno sprejelo predsedstvo združenja, je dal član predsedstva Marjan Križman. Ta pravi, da smo v Sloveniji že »priča odkritemu nošenju simbolov in gesel fašizma in nacizma ter uniform, ki so jih nosili zapriseženi sodelavci nacistov … Zanimivo dejstvo pri tem je, da sta nacizem in fašizem v državah, od koder izvirata, to je predvsem v Nemčiji in Italiji, z zakonom prepovedana.« Ne pa v Sloveniji, kjer sta bila tako kruta, da si verjetno nihče v preteklosti ni zamišljal, da bi lahko postali ti simboli tukaj tako »priljubljeni«. A očitno je spomin na drugo svetovno vojno že zbledel.
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Ekonomija
Na koncu prehranjevalne verige
Ljubljansko okrožno sodišče je ta teden na Agrokorjevo zahtevo sprejelo sklep, da je insolvenčni postopek nad Agrokorjem glavni, nadrejeni postopek. Sklep pomeni, da posamezni upniki, kot so banke s terjatvami do skupine Agrokor, teh ne morejo poplačati z Agrokorjevim 72-odstotnim lastništvom Mercatorja. Ta pravna poteza je bila očitno storjena, da se ruski državni banki Sberbank, ki je zaradi terjatev do Agrokorja ta mesec že postala 18,53-odstotna lastnica Mercatorja, prepreči zaplemba še preostalih Mercatorjevih delnic. Gre torej za formalno priznanje, da je Agrokor plačilno nesposoben, hkrati pa za potezo, usmerjeno proti Rusiji oziroma njenim bankam. Po nekaterih podatkih naj bi skupina Agrokor bankam in dobaviteljem dolgovala vrtoglavih 11 milijard evrov, njena največja upnica pa je prav Rusija oziroma dve ruski državni banki Sberbank in VTB.
