Borut Mekina
-
3. 7. 2015 | Mladina 27 | Svet
Pustimo za začetek Grčijo – poglejmo Slovenijo. Zaposlenost v Sloveniji v zadnjih letih praktično ne raste več. Brezposelnost med mladimi je rekordna, ti ne najdejo stanovanj in imajo vse manj otrok. Neenakosti se povečujejo, nezaščitene, prekarne oblike dela postajajo nekaj vsakdanjega, vse več je kaznivih dejanj, povečuje se poraba antidepresivov in pomirjeval, število samomorov raste. Tudi ponos smo že izgubili – slovenske politične elite sprejemajo ključne odločitve na ukaz iz Bruslja, od koder redno prihajajo delegacije inšpektorjev, nekakšne kvazi trojke. Konca ni videti in vse več ljudi se sprašuje, kam to vodi. Pritisk na državo raste, med letoma 2007 in 2015 se je javni dolg, ki je bil do tedaj stabilen, povečal za skoraj štirikrat, z 22 odstotkov na 82 odstotkov BDP-ja. Tako je od takrat, ko je Slovenija prevzela evro.
-
3. 7. 2015 | Mladina 27 | Politika
Slovenski državni holding (SDH) je prodal NKBM. Banko, ki smo jo pred letom in pol dokapitalizirali za skupaj 934 milijonov evrov (od tega 870 milijonov z dokapitalizacijo in 64 z razlastninjenjem obvezničarjev), sta za 250 milijonov evrov kupila ameriški sklad Apollo in banka EBRD. Lahko da je bil znesek še nižji, saj je morala dati država še nekaj jamstev, recimo glede razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic. Zelo verjetno se bo v državni proračun od omenjenih 934 milijonov vrnilo približno sto milijonov. Prodaja NKBM je bila navadna kraja. Naj vas ne zavedejo drugačna opravičila premiera Mira Cerarja in ministra Dušana Mramorja, ki sta v tem videla »dobro novico«.
-
1. 7. 2015 | Družba
Na prvi pogled je Dragica Korade krhka dama, ki si v pisarni zgoraj levo sama kuha kavo na električnem grelniku in kadi cigarete eno za drugo (ko je bilo to še dovoljeno, seveda). Temu primerno sogovornika preseneča z na videz naivnimi, čisto zemeljskimi vprašanji. Ker je v tem vztrajna, navadno doseže svoje. Človek najprej ostrmi, potem pa se mu pred očmi začne rušiti predvidljiv, naučen svet floskul. To je Dragica. Danes komentatorka Večera, sicer pa že več kot 30 let novinarka, ki je svojo pot začela v osemdesetih, v času rojevanja države, kot del intelektualne avantgarde. Pisala je za Katedro, Teleks, bila je urednica Večerove priloge V soboto, v kateri je vztrajno dajala mesto najšibkejšim. Bila je tudi kolumnistka Mladine, po novem tudi publicistka, v knjigi Trojanski pes je popisala izgubljenih 25 tranzicijskih let.
-
1. 7. 2015 | Družba
Ljubezen in revolucija, kaj imata skupnega? Eden najpomembnejših hrvaških filozofov, Srećko Horvat, je o tem napisal knjigo, ki bo izšla konec leta. Njegova teza je logična: Prava revolucija je bila vedno revolucija vsega, vseh družbenih odnosov, tudi najbolj intimnih. In če želimo novo politično ekonomijo, pravi Horvat, ne smemo dopustiti, da nam o ljubezni govorijo zgolj korporacije skozi ekonomsko propagando. Horvat je sicer ustanovitelj zagrebškega festivala Subversive, kolumnist Mladine in The Guardiana, vodja projekta Filozofija v gledališču v zagrebškem HNK. Intervju je nastal na podlagi pogovornega večera, ki smo ga imeli z njim v Ljubljani.
-
30. 6. 2015 | Politika
NKBM bodo prodali za samo 100 milijonov
Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) bo danes opoldne zelo verjetno dal soglasje k prodaji banke NKBM. Prodal bi jo naj ameriškemu skladu Apollo. Banka, ki smo jo pred letom in pol dokapitalizirali za 870 milijonov evrov, naj bi bila po naših informacijah prodana za okrog 200 milijonov evrov. Ker pa naj bi ob tem SDH dal ameriškemu skladu še določena jamstva, recimo glede razlaščencev podrejenih obveznic, bo Apollo za NKBM dejansko plačal manj kot 100 milijonov evrov.
-
26. 6. 2015 | Mladina 26 | Politika
V zadnjih desetih letih ni bilo vlade brez Karla Erjavca. Na notranjepolitičnem področju postaja vse bolj suveren politik, med vedno novimi »obrazi« z zgolj teoretičnim znanjem o delovanju države, kot jih označuje sam. Pravi, da se zna zato postaviti po robu in zagovarjati interese države. Na zunanjepolitičnem področju tako, da Slovenijo potiska bolj na sredino med obe velesili, Rusijo in ZDA. Znotraj države pa tako kot minuli mesec, ko se je uprl predsedniku vlade Miru Cerarju, ki je želel privatizirati Zavarovalnico Triglav. Z Erjavcem smo se pogovarjali sredi še ene od »kriz« EU. Med grško in begunsko krizo, na dan, ko je angleški premier David Cameron v Sloveniji iskal podporo za svojo reformo Evropske unije.
-
26. 6. 2015 | Mladina 26 | Politika
Predsednik države Borut Pahor je nameraval v Nemčijo, na gospodarski obisk družb Mercedes, Mahle in BMW, poleteti s Pipistrelovim hibridnim letalom Panthera. Lastnik družbe, Ivo Boscarol, je povedal, da je pobudo za ta polet dal Pahor sam, zaradi »ekološke note«.
-
26. 6. 2015 | Mladina 26 | Politika
Novi švedski premier, socialdemokrat Stefan Löfven, je v začetku oktobra napovedal, da bo Švedska, »kot prva med pomembnejšimi« večjimi članicami EU, priznala Palestino. »Ustanovitev dveh držav je edina mogoča rešitev spora med Palestinci in Izraelci,« je dejal. Nekaj tednov pozneje, 30. oktobra, je obljubo uresničil. Švedska je priznala Palestino. Na očitek, da je do priznanja prišlo prehitro, je švedska zunanja ministrica Margot Wallström odgovorila, da do priznanja ni prišlo prehitro, ampak »prepozno«.
-
19. 6. 2015 | Mladina 25 | Politika
Nekoč je bila Slovenija informacijska velesila. Spomnimo se Iskre, ki je še leta 1987 na mednarodnem javnem razpisu premagala Američane in Japonce ter dobila projekt semaforizacije Pekinga, razvila celo svoj računalnik ali vrhunsko oblikovan telefon. Iz te dediščine izhaja cela vrsta manjših podjetij, večji del avtomobilske industrije, ki danes izvažajo električne komponente, vse tja do Fotone, ki proizvaja vrhunske elektrooptične sisteme. Lani smo jo prodali domnevno strateškemu lastniku s sedežem na Kajmanskih otokih, ki zdaj od tam črpa dobičke. In ne obratno, kot je bilo obljubljeno.
-
12. 6. 2015 | Mladina 24 | Politika
Uradna politika vlade Mira Cerarja ni privatizacija zdravstva ali uvajanje ameriškega modela na tem področju. Ravno nasprotno, kot je pred dvema mesecema za Mladino povedala zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc, želi ministrstvo do konca leta pripraviti takšno zdravstveno reformo, da bo sistem »bolj solidaren in ne bo odvisen od posrednikov«, predvsem zasebnih zdravstvenih zavarovalnic, ki po njeni oceni poberejo od 20 do 30 odstotkov zdravstvenega denarja.
-
9. 6. 2015 | Politika
Tuja analiza: Telekom vreden do 2 milijardi evrov!
V skladu z zahtevo vlade Mira Cerarja namerava nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) slovenski Telekom prodati britanskemu skladu tveganega kapitala Cinven. Saj naj bi bila ponujena cena "primerna in ekonomsko upravičena," je sklenila uprava SDH pod vodstvom Mateja Pirca in Mateja Runjaka minuli teden. A v uredništvu Mladine smo pridobili cenitev, ki jo je za enega od kupcev Telekoma pripravila ameriška svetovalna ustanova (obe imeni, ime kupca in ime finančne ustanove hranimo na uredništvu). Iz nje izhaja, da je Telekom v resnici vreden veliko več.
-
5. 6. 2015 | Mladina 23 | Politika
Zakaj – to je zdaj še edino vprašanje, ki ostaja na koncu razprave o privatizaciji Telekoma. Zakaj tudi nova vlada, pod vodstvom Mira Cerarja, še naprej vztraja pri prodaji Telekoma? Če za to ni ekonomske potrebe, saj so gospodarske razmere danes popolnoma drugačne, kot so bile pred dvema letoma. In če je za povrh tudi zadnja ponudba londonskega sklada tveganega kapitala, Cinvena, za skoraj tretjino nižja od prvih pričakovanj. Zakaj vlada še naprej prodaja Telekom, če pa smo vmes ugotovili, da še celo zloglasni sklep parlamenta o prodaji govori, vsaj v pojasnilih, namenjenih javnosti, nekaj čisto drugega? Zakaj vlada še vedno prodaja Telekom, četudi smo vmes ugotovili, da Slovenija evropskim ustanovam glede Telekoma ni dala nobenih formalnih zavez? In končno, zakaj Miro Cerar ne želi o tem niti odločati? A širša slika dogajanja v Sloveniji nam dejansko razkriva, kaj vlada počne, zakaj to počne in kdo ima pri tem kakšen interes.
-
22. 5. 2015 | Mladina 21 | Politika
Samo Fakin je že osem let na čelu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), nacionalnega zdravstvenega zavoda. Je eden boljših poznavalcev zdravstvenega sistema pri nas. Ima pa problem. Čeprav ga je aprila skupščina zavoda, ki jo sestavljajo zastopniki zavarovancev in delodajalcev, z veliko večino želela še enkrat imenovati za direktorja zavarovalnice, so praktično vsi poslanci predlog v parlamentu zavrnili. Tako se je skupščina ZZZS-ja znašla v nenavadnem položaju, ko ji nasprotuje praktično vsa slovenska politika, brez posebnih delitev.
-
22. 5. 2015 | Mladina 21 | Politika
Kobilice z Mramorjevim blagoslovom
Pred letom dni je ustanovitelj skupine KD Matjaž Gantar pojasnil, kako delujejo t. i. skladi špekulativnega kapitala. »Ne delujejo z lastnim denarjem, ampak so zgolj posredniki,« je dejal. Investirajo sredstva, ki jim jih zaupajo ogromni, sicer pasivni pokojninski skladi ali skladi državnih upravljavcev premoženja, s katerimi sklenejo do največ petletne pogodbe. V tem času so navadno upravičeni do letne provizije v višini dveh odstotkov premoženja, ki ga upravljajo. A je to za njih zgolj »žepnina« – glavna nagrada jih čaka šele na koncu.
-
22. 5. 2015 | Mladina 21 | Politika
V stranki Mira Cerarja (SMC) so se minuli teden domislili zanimivega načina, kako pod svoj politični nadzor pripeljati širši javni sektor. Na spletni strani stranke so objavili obvestilo o javnih razpisih za svete javnih zavodov – v konkretnem primeru je šlo za Slovenija Transplant, bolnišnice v Celju, Trbovljah, Izoli, Zavod za transfuzijsko medicino in zdravstveni dom za študente – s pripisom, naj prijavitelji o prijavi obvestijo tudi stranko.
-
15. 5. 2015 | Mladina 20 | Politika
Nič ni lažjega kot zvariti pivo. Vsakdo ga lahko. Male, butične pivovarne danes rastejo kot gobe po dežju. A kdor želi res imeti pravo pivovarno in izkoriščati ekonomijo obsega, potrebuje poleg dobre volje še dovolj osnovne sestavine, najpomembnejše, ki daje pivu tudi specifični okus. In to je voda. 95 odstotkov piva je voda. »Ni mogoče dovolj poudariti, kako pomembna je kvalitetna voda,« lahko preberete v vseh navodilih za varjenje piva. Pri čemer ne gre samo za pivo, gre tudi za celoten proizvodni proces. V povprečju pivovarne za liter piva potrošijo skoraj štiri litre vode. Razume se, da to ne more biti klorirana voda iz pipe. Zato so velike in dobre pivovarne zrasle tam, kjer so obilni izviri dobre vode.
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Politika
Dragonja in Počivalšek: Cinven in nemški Telekom sta povezana
Potem ko je bil skoraj leto dni glavni favorit za nakup slovenskega Telekoma nemški Telekom, ta sredi prejšnjega meseca, ko se je iztekel rok, presenetljivo ni oddal zavezujoče ponudbe. Čeprav se je še konec lanskega leta za postopek privatizacije zanimala celo kanclerka Angela Merkel, ki jo je ob obisku predsednika vlade Mira Cerarja v Nemčiji skrbelo, ali se prodaja nadaljuje, je sedaj edino ponudbo oddal londonski sklad Cinven. Ta se je šele nedavno pojavil kot eden najresnejših interesentov, njegova ponudba pa je bila precej nižja od pričakovanj oziroma Telekomove borzne cene.
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Politika
Ups, prodali so prevelik kos letališča
Slovenska vojska ima na ljubljanskem letališču hangarirano letalo Falcon, še iz leta 1994 letalo Turbolet in helikopter, s katerim država opravlja med drugim tudi helikoptersko gorsko reševanje. Vse do nedavnega težav s hranjenjem teh zračnih plovil in opravljanjem poletov z ljubljanskega letališča, ki je zaradi tega tudi opredeljeno kot državna kritična infrastruktura, ni bilo. Sedaj, po prodaji letališča nemškemu Fraportu, pa so se pojavili prvi očitki novega lastnika, češ da Slovenija oziroma Slovenska vojska moti njegovo posest in tržno dejavnost.
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Politika
Kako je Janša izbiral davčne oaze
Kako je bilo 110 tisoč državljanov leta 2007 opeharjenih pri privatizaciji Nove KBM? To je mnogim še predobro znano. Za nakup delnic, katerih prodajo je tedaj propagirala in za njo stala prva vlada Janeza Janše, so prebivalci namenili 145 milijonov evrov. Velika večina je v letih zatem denar izgubila, kdor je vztrajal do konca, pa je bil konec leta 2013 razlaščen. Češ da je moral kot solastnik prevzeti odgovornost za kapitalsko ustreznost banke.
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Politika
Vstanite v suženjstvo zakleti!
Nekoč, še ne tako davno, v času naših pradedov in prababic, v začetku 20. stoletja, je bila Slovenija pretežno kmetijska dežela. Kar 70 odstotkov prebivalstva se je ukvarjalo s poljedelstvom in mnogi so bili tako revni, da so morali hrano kljub kmetovanju kupovati na kredit. Zgodovinarji pišejo, da so v Ljubljani ljudje tedaj živeli v neogrevanih, barakarskih naseljih. Živeli so celo v kanalizaciji, v opuščenih gradovih, pod mostovi, v gramoznih jamah. Otroci so bili bosi, odrasli pa so v povprečju imeli en par čevljev. Pozimi so v rokavice vlagali tople kamne, postelje pa ogrevali z razgretimi opekami. Mnoge ženske so se preživljale s prostitucijo. Nekatere so to počenjale celo v javnih straniščih, v katerih so podnevi čistile, pravi zgodovinar dr. Andrej Studen.
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Ekonomija
Joachim Becker pozna obe deželi, Avstrijo in Nemčijo. Je Nemec, ki že skoraj 25 let živi v Avstriji. Na dunajski ekonomski fakulteti predava razvojno ekonomiko, politično ekonomijo in teorije države. A poleg Nemčije in Avstrije pozna tudi Slovenijo. Je reden gost na ljubljanski univerzi. Bere slovensko in spremlja tukajšnji razvoj. Poleg tega bere in govori tudi poljsko ter spremlja razprave na Poljskem, govori in razume še češko in recimo špansko. Je torej ekonomist z enim najboljših pregledov nad Evropo.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Politika
Golobi, naša kritična infrastruktura
Le kaj bi se zgodilo, če bi bila Slovenija varnostno ogrožena, slovenski Telekom, z vsemi tisoči kilometrov optičnih povezav, bakrenih paric in baznih postaj, pa v tuji lasti? V skrajnem primeru bi se država morala nasloniti na vzporedno omrežje in na alternativni način komunikacije. Facebooka ne bi bilo več, Twiterja tudi ne, fiksna in mobilna telefonska omrežja bi bila nadzorovana, podatkovni centri bi bili v Bonnu. Slovenski Telekom pa, tako kot danes privatiziran Hrvaški, ostrižen na rang lokalne računovodske izpostave.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Politika
Cerarjevo »spodkopavanje obrambnih ukrepov«?
Pred dvema tednoma je obrambni minister Janko Veber v intervjuju za Mladino dejal, da je varnostno analizo tveganj prodaje Telekoma sprva naročil pri upravi za zaščito in reševanje, ko pa jo je v začetku novembra poslal vladi, naj bi obravnavo preprečil predsednik vlade Miro Cerar. Cerar naj bi se odločil, da je treba gradivo še »dopolniti«, vlada pa ni nikoli več razpravljala o tej temi. Kdo je kriv za blokado razprave o varnostnih vidikih privatizacije Telekoma? Veber meni, da predsednik vlade. Minuli teden je govoril celo o »spodkopavanju obrambnih ukrepov države« in kazenski odgovornosti predsednika vlade. Mi smo se obrnili na oba, da bi pojasnila, kaj se je z omenjenim gradivom dejansko zgodilo.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Politika
Luksuzne ure so eden izmed paradoksov finančne krize. Prodaja takšnih ur se je celo povečala. A povečala se ni samo prodaja dragih švicarskih ur, ampak tudi prodaja najprestižnejših avtomobilov. In najdražjih nepremičnin.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Politika
Milojka Kolar Celarc ima za seboj bogato funkcionarsko zgodovino. Skoraj deset let je bila v vladah Janeza Drnovška državna sekretarka na ministrstvu za finance, odgovorna predvsem za davčni sistem. Pomagala je recimo uvesti DDV in vzpostaviti enotno davčno upravo. Nato je šla v zavarovalništvo, delala je v Zavarovalnici Triglav, Pozavarovalnici Sava, vodila je Vzajemno. A ni samo izkušena finančnica, spozna se tudi na medicino. Doma skrbi za velik vrt, na katerem prideluje zdravilna zelišča. Pa tudi izkušena političarka je. Ne moremo recimo mimo njene zelo dobre, ne preveč sladke marmelade, s katero prepriča marsikoga.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Politika
Veber ali Cerar, kdo ruši državo?
Na Mladini smo v treh dneh, s pomočjo tako imenovanih posebnih novinarskih metod dela – to je z uporabo telefonskih pogovorov – o varnostnih tveganjih prodaje slovenskega Telekoma zbrali več informacij, kot jih je uspelo zbrati vojaški obveščevalni službi (OVS) v mesecu dni. Žal. To je za nas eno izmed pomembnejših, vsebinskih spoznanj afere, v katero sta se tokrat zapletla obrambni minister Janko Veber in predsednik vlade Miro Cerar. Vprašanje je, kaj sploh še lahko počno te službe v današnjem času. Šele potem sledi vprašanje, ali jih kdo zlorablja v politične namene.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Ekonomija
S prešernim nasmehom je glavni izvršni direktor slabe banke (DUTB) Torbjörn Månsson ta teden sporočil, da je banki uspelo prodati enega od največjih svežnjev slabih terjatev. Šlo je za 105-milijonsko posojilo družbe ACH, šestmilijonsko posojilo Adrie Airways, 14-milijonsko posojilo Elana in dvomilijonsko Polzele. Srečni kupec je največja banka na svetu, Bank of America Merrill Lynch, ki naj bi po nekaterih podatkih 130 milijonov evrov vredna posojila dobila s 30-odstotnim popustom.
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Politika
Koliko je danes vredna druga največja slovenska banka, NKBM? Poskušajmo izračunati. Tiskovna agencija Reuters vsak dan objavlja vrednosti delnic vseh pomembnejših bank in izračunava različne kazalnike, med katerimi je za vrednotenje bank med najpomembnejšimi cena glede na knjigovodsko vrednost delnice. Ker so ta trenutek razmere na finančnih trgih nepredvidljive, so cene nizke. Recimo: če bi danes hoteli kupiti nekaj delnic banke BNP Paribas, bi jih dobili po ceni, 29 odstotkov nižji od njihove knjigovodske vrednosti. Delnice banke Unicredit bi dobili po 31 odstotkov nižji ceni, delnice Societe Generale pa po 43 odstotkov nižji ceni.
