Borut Mekina
-
22. 8. 2014 | Mladina 34 | Politika
Pred strasbourškim sodiščem za človekove pravice (ESČP) se Slovenija zadnja leta ni odlikovala kot država, v kateri veljajo visoki standardi. Poleg primera izbrisanih je izgubila še v primeru varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, ki je bil, kot so pojasnili v sekretariatu ESČP, eden »najtežjih« doslej. V teh okoliščinah bi bilo nujno, da bi država vsaj postopek imenovanja slovenskega sodnika na strasbourškem sodišču izpeljala vzorno. Tudi zato, ker želi Janez Janša tam iskati pravico, če mu je drugje ne bo uspelo najti.
-
8. 8. 2014 | Mladina 32 | Politika
Združena levica ima za seboj že dolgo pot. Sestavljena je iz treh strank, iz Iniciative za demokratični socializem (IDS), iz »zelene« stranke TRS pod vodstvom Matjaža Hanžka in iz Demokratične stranke dela (DSD), ki jo v Združeni levici predstavlja Violeta Tomič. Luka Mesec, ki bo v parlamentu zastopal Združeno levico in ki je koordinator IDS, je na slovensko politično prizorišče prišel prek študentskih bojev proti brezperspektivnim razmeram, v katere je pahnjena mlada generacija. Njihov politični program je sprva nastajal iz protesta proti etabliranim univerzam in skozi nasprotovanje prekarnemu delu, končno pa so kot ena najbolj organiziranih sil do izraza prišli v času protestov v Sloveniji. V prostem času so seveda študirali marksizem. In na zadnjih parlamentarnih volitvah, presenetljivo, dobili šest poslancev.
-
1. 8. 2014 | Mladina 31 | Politika
Osnutek koalicijske pogodbe, s katero je Stranka Mira Cerarja (SMC) ta teden začela drugo fazo sestavljanja vlade, je dokument, ki ne preseneča. Hvala bogu – bi lahko dodali. V zadnjih desetih letih smo lahko v teh pogodbah naleteli na najbolj nore ideje. Pred dvema letoma je recimo druga koalicija Janeza Janše verjela, da bosta kolaps zdravstvenega sistema rešila »telemedicina« in osveščanje ljudi o zdravem načinu življenja. T. i. strukturni primanjkljaj, torej razliko med prihodki in zakonsko določenimi izdatki države, pa bi rešila politika povečevanja rodnosti. Tokrat je Stranka Mira Cerarja v osnutku koalicijske pogodbe obljubila vsaj nekaj znanih in še ne uresničenih reform. Eden izmed glavnih ukrepov na področju zdravstva tudi po volitvah ostaja ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, na področju reševanja demografskih problemov pa namesto »rodnosti« prihaja zakon o dolgotrajni oskrbi starejših. Več>>
-
25. 7. 2014 | Mladina 30 | Politika
Nekoč je bila Ljubljanska banka (LB) simbol Slovenije. Bila je Slovenija. Prva diplomatsko-konzularna predstavništva Slovenije so bile prav filiale Ljubljanske banke. Hrvoje Drašković, zadnji predstavnik Ljubljanske banke v Zagrebu, se spominja, da je bila pred petindvajsetimi leti to »vesoljska ladja« v primerjavi z ostalimi igralci: »V ostalih bankah, recimo na Hrvaškem, so referentke pisale na indigo papirje in jih metale v škatle. Mi smo imeli IBM-ove računalnike, povezane v mrežo,« pravi. A velika in uspešna Ljubljanska banka je kasneje postala tudi veliko breme za Slovenijo in glavni spor med Slovenijo in Hrvaško, ki je zastrupil medosebne odnose in potem zapletel še vsa ostala vprašanja. Ko je julija leta 1994 na Brdu pri Kranju zaradi Ljubljanske banke propadel poskus paketne rešitve problemov med Slovenijo in Hrvaško, med Franjem Tuđmanom in Janezom Drnovškom, je med obema državama izbruhnila hladna vojna, ki deloma še vedno traja.
-
25. 7. 2014 | Mladina 30 | Politika
Nekaj je gotovo: s prepričljivo zmago je Miro Cerar dobil enkratno priložnost, da izpelje reforme, ki jih pretekle vlade zaradi svoje politične šibkosti, koalicijske raznolikosti ali gospodarske krize niso zmogle. Številnih od teh reform ni treba napisati na novo, ni treba niti izgubljati časa z analizami stanja ali se izgovarjati na pomanjkljive izkušnje z vodenjem države. Še konsenza ni treba iskati ali naročati novih strokovnih ekspertiz – v zadnjih desetih letih je namreč zaradi političnih blokad po predalih ministrstev ostalo mnogo dobrih idej ali že pripravljenih reform, ki jih je mogoče razmeroma hitro uresničiti. Potrebna je zgolj politična volja. In če je stranka Mira Cerarja (SMC), kot pravi Cerar, res stranka »preboja« in ne zgolj še ena ekipa novih obrazov, potem težav ne bi smelo biti.
-
25. 7. 2014 | Mladina 30 | Svet
Če bi ne bilo davčnih oaz, ne bi bilo krize. Ne bančnih lukenj. Ne stečajev in armade brezposelnih. In tudi ne sloja superbogatih.
-
18. 7. 2014 | Mladina 29 | Ekonomija
Avstrijci proti delavcem Heliosa
Gerald Martens, novi lastnik domžalskega Heliosa, je minuli teden odpustil glavno sindikalistko v podjetju Jano Poljanšek, predsednico sveta delavcev, ki jo kot zastopnico pravic delavcev zakon še posebej ščiti. Zakaj so jo odpustili, Martens ni razložil, je pa Poljanškova doslej izražala nezadovoljstvo zaposlenih pod novim lastnikom. Helios je bil namreč prej razmeroma uspešno podjetje, ki je tudi v krizi poslovalo z milijonskimi dobički. Kljub temu so lani decembra odpustili 155 delavcev, sedaj pa zaposleni poleg napovedanega znižanja plač pričakujejo še nova odpuščanja. Sumijo, da Martens podjetje izčrpava. Pred nakupom je imel namreč Helios manj kot 100 milijonov evrov dolgov, novi avstrijski lastnik, ki je kupil zanj izredno veliko podjetje, pa je aprila letos Helios pri bankah zastavil za maksimalno hipoteko v višini 400 milijonov evrov.
-
11. 7. 2014 | Mladina 28 | Politika
Katera država je za Slovenijo pomembnejša, Rusija ali ZDA? Vprašanje odnosa do obeh velesil je minuli teden prišlo v ospredje ob obisku ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Mariboru. Še pred obiskom so namreč nekateri t. i. „neimenovani“ diplomatski viri iz ZDA Sloveniji sporočali, da ZDA tega obiska ne podpira. Slovenija je članica EU in Nata, s tem pa „zaveznica“ ZDA, ki je skupaj z EU kritična do ravnanja Rusije v primeru Ukrajine. A Slovenija po drugi strani v zadnjih letih krepi svoje odnose predvsem z Rusijo. Leta 2007 smo v Rusijo izvozili za pol milijarde evrov blaga in storitev, lansko leto pa že za milijardo evrov. Približno polovico teh tokov predstavlja Krkin izvoz farmacevtskih izdelkov, na drugi strani pa ekonomski odnosi z ZDA ostajajo pri »skromnih« 363 milijonih evrov slovenskega izvoza.
-
4. 7. 2014 | Mladina 27 | Politika
Prejšnji teden je francoska vlada prodala Alstom. Tisto podjetje torej, ki ga v Sloveniji poznamo po gradnji šestega bloka šoštanjske termoelektrarne. Prodala ga je Američanom – firmi General Electrics, po večmesečnih, dolgotrajnih pogajanjih, na katerih so prvotne ameriške ideje obrnili na glavo in vsilili kompromis, po katerem bodo Francozi in Američani ustanovili več skupnih podjetij (t. i. joint ventures). Francija, francoska politika, francoska vlada je bila tista, ki je določila pogoje in način prevzema te, za njih očitno pomembne družbe. In nihče si prejšnji teden tam ni drznil razmišljati o nekakšnem prevelikem vplivu politike na gospodarstvo, nihče ni filozofiral o konkurenčnih motnjah, kaj šele, da bi koga skrbelo, kaj si o tem misli Bruselj. Alstom je bilo zasebno podjetje, država pa je bila v lastništvo vključena posredno, tako kot slovenska v Mercator.
-
1. 7. 2014 | Družba
Dr. Angelika Mlinar: V avtobusu so nas šoferji neprestano trpinčili, če smo govorili slovensko
Dr. Angelika Mlinar (44) je danes tako rekoč deveta »slovenska« evroposlanka. Na letošnjih evropskih volitvah ji je uspel veliki met – na listi stranke NEOS je bila izvoljena v evropski parlament zgolj leto za tem, ko je bila izvoljena v avstrijskega. Mlinarjeva, rojena v Stari vasi na avstrijskem Koroškem, je sicer borka proti diskriminaciji, ne samo Slovencev v Avstriji, ampak tudi drugih manjšin in skupin. Po končani slovenski gimnaziji v Celovcu in študiju prava v ZDA je delala v delegaciji evropske komisije v Ljubljani, zatem je postala generalna sekretarka Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), ki je poleg Zveze slovenskih organizacij (ZSO) najpomembnejša organizacija slovenske manjšine na Koroškem.
-
27. 6. 2014 | Mladina 26 | Politika
»Poslance s hrbtenico hočemo – dokler se ne zgodijo; po novih obrazih hlepimo – dokler jih ne vidimo; nove stranke podpiramo – dokler se ne ustanovijo ...« Pričakujemo, da bodo stranke suvereno in strokovno rešile vse lokalne in globalne probleme – hkrati pa jih preziramo kot največje hudodelske združbe. Tako je Gregor Golobič ilustriral usodo stranke Zares v Sloveniji. Izkušnjo je poimenoval »slovenski lepodušniški sindrom« in napovedal, da bodo vsi novi poskusi prevetrili politiko v Sloveniji in šli po tej isti poti, ki se začne s pretiranim navdušenjem in konča s prehitrim koncem. Vzrok za to naj bi bila »šentflorjanska mentaliteta ... dežurnih pridigarjev morale«. Ali še drugače: v Sloveniji dobi veljavo zgolj tisti, ki ničesar ne stori in samo obljublja. Ko naredi prvi korak, ga dežurni moralneži s svojimi ostrimi sodbami odrežejo.
-
20. 6. 2014 | Mladina 25 | Politika
Obstaja normalna Poljska. In obstaja »nora« Poljska, je pred dvema letoma v Ljubljani razlagal znani poljski disident Adam Michnik. Normalna Poljska diskutira. Zavzema se za višje ali nižje davke, je za uvedbo evra ali proti njegovi uvedbi. Nenormalni del Poljske pa trdi, da so komunisti okupirali državo in s pomočjo ruskega KGB-ja ubili njihovega bivšega predsednika Lecha Kaczynskega. Ta, nenormalni del Poljske – ki šteje od 15 do 20 odstotkov populacije – želi uresničiti projekt avtoritarne države, pravi Michnik. Oni so enkrat za varčevanje, drugič za socialo – karkoli jim pride prav: »Ta skupina spretno izkorišča populizem, nacionalizem, ksenofobijo, klerikalizem in druge manipulacije. Svoje nasprotnike slika kot branilce korupcije.«
-
20. 6. 2014 | Mladina 25 | Politika
Katera država je bila pred petčlanskim arbitražnim razsodiščem, ki odloča o meji med Slovenijo in Hrvaško, prepričljivejša? Po mnenju Karla Erjavca je bila to Slovenija. »Dobil sem občutek, da je bila hrvaška stran kar slabe volje in da jo je presenetila naša odlična argumentacija,« je po svojem ustnem zagovoru dejal v športnem tonu. Njegova hrvaška kolegica, ministrica Vesna Pusić, se s tem seveda ni strinjala in je Erjavčev vtis pripisovala slovenskemu predvolilnemu razpoloženju.
-
17. 6. 2014 | Politika
Pravnik in bivši ustavni sodnik Matevž Krivic je danes zjutraj vsem slovenskim medijem poslal svoj odziv na odločitev ustavnega sodišča, ki je zavrglo pritožbo Janeza Janše v primeru Patria. Kot nam je povedal, se strinja z ločenimi mnenji treh ustavnih sodnikov. Kaznivo dejanje, ki je očitano Janši, naj v obtožnem predlogu ne bi bilo konkretizirano. A to naj bi izhajalo iz ločenih mnenj treh omenjenih ustavnih sodnikov, saj Krivic, kot nam je priznal, obtožnega predloga ni prebral. Več>>
-
13. 6. 2014 | Mladina 24 | Politika
Pred desetimi leti je v Nemčiji vzniknila žgoča javna razprava o kobilicah. Tako imenovana Heuschrekendebatte. Kobilice Sveto pismo omenja kot eno izmed največjih nesreč: »Iz dima so se usule na zemljo kobilice in dana jim je bila oblast, kakršno imajo škorpijoni na zemlji. Rečeno jim je bilo, naj na zemlji ne škodujejo ne travi ne zelenju ne drevju, ampak samo ljudem, ki so brez Božjega pečata na čelih,« je napovedal v Razodetju apostol Janez Evangelist. Ker so v pohlepu, ki ga biologi opisujejo kot obliko kanibalizma, sposobne opustošiti cele pokrajine, požreti pridelek do zemlje in se odseliti naprej, so nekateri v Nemčiji tedaj v njih videli primerno prispodobo za novo obliko skrajnega kapitalizma – za sklade tveganega kapitala, ki so vdrli v Nemčijo okrog leta 2000 ter požrli vrsto podjetij.
-
12. 6. 2014 | Politika
Ustavno sodišče naj bi pritožbo Janeza Janše zavrnilo, je objavil tednik Reporter, ki je sicer blizu stranke SDS in mu tokrat gre zaupati. Tednik poroča, da naj bi ustavni sodniki odločitev sprejeli že v sredo, a je še niso objavili, ker želijo trije ustavni sodniki, ki se z odločitvijo niso strinjali, napisati ločena mnenja. Šlo bi naj za Ernesta Petriča, Jana Zobca in Mitjo Deisingerja. Več>>
-
12. 6. 2014 | Politika
So kriminalisti dregnili v družino Janša?
Kriminalisti so spet na delu – po informacijah iz notranjega ministrstva na več krajih v državi izvajajo 39 hišnih preiskav, pri čemer so pridržali devet oseb. Tokrat naj bi preiskovali domnevno pranje denarja pri prodaji Term Čatež v letih 2006 in 2007. Eden od preiskovancev naj bi bil po neuradnih podatkih tudi solastnik skupine Pristop Franci Zavrl in Bojan Petan, ki obvladuje Terme Čatež. Več>>
-
6. 6. 2014 | Ekonomija
Vzajemna želi 25 milijonov evrov
Zavarovalnica Vzajemna je za naslednji teden sklicala skupščino, na kateri želi »privatizirati« 24,3 milijona evrov. Uprava, ki jo vodi Aleš Mikeln, in nadzorni svet, ki ga vodi Aleksandra Podgornik, bosta namreč prihodnji teden predlagala, naj Vzajemna preveč pobrane premije iz preteklosti preoblikuje v svoj kapital. Več >>
-
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Politika
Leta 2005 je v Nemčiji potekala živahna javna razprava o vlogi finančnih skladov. Sprožil jo je tedanji nemški socialdemokratski vodja Franz Müntefering, ki je v enem od intervjujev dejal, da si »nekateri finančni investitorji ne belijo glave z ljudmi, katerih delovna mesta uničujejo – ti ostajajo anonimni, nimajo obraza, nad podjetja planejo kot roji kobilic, jih uničijo in gredo naprej«.
-
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Politika
S političnim kapitalom nad Večer
Potem ko Večera ni uspelo kupiti slamnatemu računalniškemu podjetju 3LAN, je sedaj na vrsti bivši mariborski kriminalist. Ime mu je Jože Kojc. Zagotavlja, da ima dovolj kapitala. Za nakup Večera potrebuje okoli dva milijona evrov.
-
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Politika
Je mogoče iz banke ukrasti 27 milijonov evrov, ne da bi za to vedel njen direktor? Ali pa je to mogoče le z vedenjem in sodelovanjem direktorja banke in celo predsednika vlade?
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Politika
Zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle, je začel postopek odpoklica veleposlanika v Avstraliji Milana Balažica. Odpoklic so že marca zahtevali v stranki SDS, ker se je na začetku marca odprtja novega konzulata v Melbournu udeležil Nicholas Oman, sicer obsojen pedofilije. Njegova navzočnost na slovesnosti naj bi bila »škandalozna« in »lahko škodi ugledu slovenske skupnosti«, so tedaj zapisali v SDS.
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Politika
Ekonomist Jože Mencinger je izmed vseh kandidatov za evropskega poslanca gotovo najbolj poučen o delovanju EU, konec koncev njene ukrepe, reforme ali politike spremlja že desetletja. Čeprav nastopa na listi Pozitivne Slovenije, pa je tudi eden izmed najbolj svojeglavih – napovedal je že, da se bo ob morebitni izvolitvi samostojno odločal o vključitvi v poslansko skupino.
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Politika
Krvniki prihajajo kot rešitelji
V začetku aprila bi morala Marine Le Pen, voditeljica francoske skrajno desne stranke Nacionalna fronta, na javni televiziji France 2 nastopiti skupaj s socialistom, aktualnim predsednikom evropskega parlamenta Martinom Schulzem. Čeprav je bilo soočenje dobro reklamirano, ga ni bilo, ker so v oddajo zadnji trenutek povabili drugega gosta. Kot se je izvedelo kasneje, je Marine Le Pen postavila pogoj. Dejala je, da ne bo sodelovala v oddaji, če bo njen nasprotnik tujec. Schulz je seveda Nemec. In televizija France 2 je Le Penovi ugodila. »Pred nekaj leti si takšnega luksuza niti najbolj ugledni politiki v Franciji ne bi mogli privoščiti,« je incident komentiral francoski politolog Joel Gambin.
-
16. 5. 2014 | Mladina 20 | Politika
Kaj pa Mercator, minister Čufer?
Zaradi prodaje Mercatorja hrvaškemu Agrokorju bi lahko službo izgubilo do 10 tisoč zaposlenih v Sloveniji, na breme državnih bank pa bi padla milijarda evrov terjatev, razkriva raziskava, ki sta jo opravila ekonomista Velimir Bole in Peter Rebec z Ekonomskega inštituta (EIPF). Raziskavo, ki so jo doslej v Mercatorju uspešno skrivali pred javnostjo, je pred približno dvema letoma naročila bivša Mercatorjeva uprava pod vodstvom Žige Debeljaka, v njej pa sta avtorja preigrala dva najverjetnejša scenarija nakupa Mercatorja, ki bi ga opravil hrvaški Agrokor. Temu so banke rok za izvedbo posla podaljšale do konca naslednjega meseca.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Politika
Leta 2002 se je v Rovinju zgodil trojni umor. Morilec je v počitniškem apartmaju hladnokrvno ubil tri člane družine, dva v postelji, enega na stranišču. A ko so na kraj zločina prišli kriminalisti, niso našli nobenih očitnih sledi ali neposrednih materialnih dokazov. Ni bilo prstnih odtisov, nobenih drugih bioloških sledi, ki bi lahko policistom pomagali najti storilca, nihče morilca ni videl pri dejanju niti niso nikoli našli morilskega orožja – pištole. Kljub temu je sodišče na procesu čez dve leti Ivana Perića, sicer člana umorjene družine, spoznalo za krivega. Obsodili so ga na 30 let zapora.
