-
Zvezdne steze: V temo
V temo, novo nadaljevanje Zvezdnih stez, je ravno dovolj spektakularno, zgoščeno, nasičeno, divje in hiperaktivno, da se ne sprašujete, kako ljudje dihajo v vesolju. A po drugi strani, Zvezdne steze so tu že toliko časa, da se to nihče več ne sprašuje.
-
Hipnotizer
Policisti v stockholmski telovadnici najdejo zaklanega profesorja, toda ko pridejo k njemu domov, ugotovijo, da je nekdo poklal tudi njegovo družino. Dobra novica: njegov sin Josef je preživel, kar pomeni, da imajo pričo umora. Slaba novica: sin je v komi, tako da si z njim ne morejo pomagati. Inšpektor (Tobias Zilliacus), ki hoče priti morilcu do dna, se obrne na hipnotizerja (Mikael Persbrandt), ki naj bi se pogovoril z Josefovim nezavednim (in ki je pred leti sklenil, da ne bo več nikogar hipnotiziral), toda skrivnostni morilec je zadnji, ki bi hotel, da ga z gnojnico polije tip, ki ima tudi sam družinske probleme.
-
Hitri in drzni 6
Na slovenskih cestah je zadnje čase veliko mrtvih. Zdaj jih bo še več. V deželo so namreč spet prišli Hitri in drzni. Že šestič, ne zadnjič. Da so Hitri in drzni pri nas zelo popularni (in da so bili vsi po vrsti pri nas orjaški hiti, no, turbohiti), ne preseneča. Slovenija je pač turbo dežela, dežela dirkačev, ki v dirkaških ekshibicijah Hitrih in drznih – Toretta (Vin Diesel), O’Connerja (Paul Walker) in fetišističnih bejb – zlahka prepoznajo svoje lastne ekshibicije.
-
Zabave je konec!
V modo menda spet prihajajo bučne, divje, razkošne, dekadentne, orgiastične gatsbyjevske zabave. Zdaj so o teh orgiastičnih gatsbyjevskih zabavah posneli celo film – jasno, Velikega Gatsbyja, pompozno ekranizacijo Fitzgeraldove klasike z Leonardom DiCapriem. In to je apetite po gatsbyjevskih zabavah le še povečalo. Toda prepozno: zabave je že konec! Orgije je že konec!
-
-
Ali-ali
Če imaš miš, psa in očeta, je malo verjetno, da umrejo vsi trije hkrati, zato moraš dobiti le mrtvo miš in mrtvega psa, pa bo oče preživel. Tako razmišlja nizozemska deklica (Pippa Allen), ki po veri, da s svojimi obešenjaškimi fantazijami rešuje očeta, baziranega v Afganistanu, še najbolj spominja na onega fantiča iz Spielbergovega Cesarstva sonca.
-
Plesalka v senci
Plesalka v senci, posneta po romanu Toma Bradbyja, bi bila povsem lokalna stvar, tako rekoč lokalni film, zanimiv le za lokalno skupnost, v kateri se je to, kar popisuje, zgodilo, če ne bi šlo za terorizem (Belfast, IRA), ki da filmu – v tej dobi terorja – takoj težo, pospešek in urgentnost, toda tudi s to sicer aktualno temo bi lahko film še vedno ostal le lokalna stvar, ki prihaja z nekontroverzno zamudo, če James Marsh, avtor oskarjevskega dokumentarca Človek na žici, te intrigantne »lokalne« zgodbe o Colette McVeigh (Andrea Riseborough), ženski v rdečem, omahljivi teroristki (londonski metro je zanjo too much), materi-hčerki-sestri, ki jo britanska tajna služba MI5 (Clive Owen) z izsiljevanjem – v nasprotnem primeru te bomo zaprli, zato svojega sina ne boš več videla! – prelevi v svojo agentko, izdajalskega »krta« v svoji lastni družini (mati, dva brata), osumljeni terorizma (celica!), ne bi oblil z zono moreče, moraste, morbidne atmosfere, ki tli kot ledena, vsevidna sumničavost v filmu Kotlar, krojač, vojak, vohun in ki je Colettin precizni, a strašni alter ego, forenzično zrcalo njene napetosti, tesnobe, treme in zadihanosti, odmev bitja njenega srca, njene igre solz in njenega suhega nelagodja v izdaji, drhtenje suspenza, ki se kot sluz sprime s Colette in ki tako enkrat za spremembo res postane meso.
-
Stranski učinki
Frazo »zdravje financ« dobro poznate. Tu je že vse od začetka finančne in gospodarske krize, ki je načela tudi »zdravje ljudi«, kar vas pripelje do vprašanja: kaj je bilo prej načeto, zdravje financ ali zdravje ljudi? Kdo je prej zbolel, finance ali ljudje?
-
Vaje v objemu
Metod Pevec malce spominja na Camerona Crowa: svoje junake ima vedno zelo rad. Vse. Do njih je zelo materinski, saj ne pusti, da bi se jim zgodilo kaj hudega, obenem pa je do njih tudi zelo očetovski, saj ne pusti, da bi šli predaleč. V Pevčevih filmih je zato dovoljeno vse, kar je znano, varno, sprejemljivo in nekontroverzno, prepovedano pa vse, kar bi motilo okus mamic, ki imajo male otroke, tako da ne morejo gledati »groznih« stvari.
-
Veliki Gatsby
Baz Luhrmann – Michael Bay romanc – bi celo Tolstojevo Ano Karenino prelevil v Romea in Julijo, zato ne čudi, da je v Romea in Julijo prelevil Fitzgeraldovega Velikega Gatsbyja.
-
Jutri, ko je bilo konec Slovenije
V seriji romanov iz serije Left Behind, orjaških bestselerjev, ki jih je v španoviji z Jerryjem B. Jenkinsom pisal Tim LaHaye, eden izmed gurujev ameriške krščanske desnice in nekdanje Moralne večine, se bliža konec sveta. In tu ni nobenega dvoma: konec sveta je neizbežen. Ni ga mogoče preprečiti. Prihajajo pač zadnji dnevi. Toda ne prihajajo zato, ker bi proti Zemlji drvel kak meteor ali pa ker bi se vnela kaka globalna atomska vojna, ampak zato, ker tako piše v Bibliji. Konec sveta bo le izpolnitev biblične prerokbe. In junaki teh romanov to vedo.
-
Velika poroka
Če ste gledali Fordovo Poštno kočijo, potem se gotovo spomnite Indijancev, ki se divje podijo za poštno kočijo – kričijo in streljajo, streljajo in streljajo. Ja, streljajo na vse – razen na konje, ki vlečejo poštno kočijo. Tu se vprašate: zakaj ne ustrelijo teh konjev? Če bi jih, bi poštna kočija obstala. Na to vprašanje je odgovoril že sam John Ford: »Če bi Indijanci ustrelili konje, ne bi bilo filma!« Kar nas pripelje do Velike poroke, kataloške farse, v kateri se Robert De Niro in Diane Keaton, ki sta že ločena, pretvarjata, da sta še vedno poročena. Kar ni le absurdno, ampak idiotsko: zakaj to počneta? Saj jima ne bi bilo treba? Toda če tega ne bi počela, ne bi bilo filma. To je edini razlog za obstoj tega sitkomskega all-star rimejka francoskega hita: obstaja le zato, da ne bi neobstajal. Če seveda odštejete zelo prisiljeno dejstvo, da »srečo« hlinita zato, da bi impresionirala zelo pobožno biološko mater svojega kolumbijskega posvojenca. Ime ji je Madonna.
-
Klic v sili
Brad Anderson je pred leti Christiana Bala prepričal, da je za vlogo v trilerju The Machinist tako shujšal, da je izgledal kot totalni anoreksik. Zdaj, nekaj trilerjev kasneje, pa se lahko ponaša le še s tem, da je Abigail Breslin prepričal, da je tretjino Klica v sili preždela v modrčku, preostanek pa v prtljažniku avtomobila, v katerega jo stlači psihopatski ugrabitelj, ki ima kompleks Buffalo Billa iz filma Ko jagenjčki obmolknejo. Halle Berry, telefonistka v klicnem centru, ki ravno potrebuje katarzično odrešitev, jo skuša rešiti, toda na svojo roko (policija je preveč pasivna, neučinkovita, nesposobna ipd.), kar pomeni, da se njene napake množijo s hitrostjo njenih close-upov, ki pa so tam zato, da bi prikrili, da je Klic v sili le imitacija Cortésovega Pokopanega.
-
Dvigni
Kaj je ameriški sen? Če vprašate Michaela Baya, avtorja Podlih fantov, Armagedona, Pearl Harborja in Transformerjev, potem je ameriški sen nekaj, v kar naj bi se stekalo vse najboljše, steka pa se vse najslabše – rasizem, homofobija, ksenofobija, nestrpnost vseh vrst, seksizem, antisemitizem, verski fundamentalizem, pohlep, steroidni narcizem, obsedenost s slavo, primitivizem, mizantropija, mentalni striptiz, infantilizem, lahkovernost, vulgarni humor, logika ekscesa, življenje po podobi avtomobilske reklame.
-
Zlobni mrtveci
Sam Raimi je rekel, da je dal Fedeju Alvarezu, urugvajskemu debitantu, pri rimejku svojega kultnega šokerja Zlobni mrtveci (1981) povsem proste roke. Rečem lahko le: proste roke je dal pravemu človeku.
-
Iron Man 3
Iron Man 3 je Smrtonosno orožje s superjunaškim oklepom, ki se sam – kot magnet – prilepi na telo. Iron Man 3 je Zadnji skavt s kozmičnim teroristom, ki mu je ime Mandarin (Ben Kingsley), toda povsem lahko bi mu bilo ime tudi Osama bin Mandarin (»Hočeš prazno življenje ali smiselno smrt?«).
-
Holy Motors
Leos Carax, francoski pop anarhist in kultni auteur (Boy Meets Girl, Nečista kri), ni filma posnel že vse tja od kontroverzne Pole X, ki je vključevala tudi hardcore felacijo, potemtakem že 13 let. Kar seveda pomeni, da je spet nedolžen. Ker filma ni posnel že 13 let, se spet lahko počuti kot debitant, ki si prvenec v glavi vrti leta in leta, ga premleva, premetava, dopolnjuje, pili, perfekcionira. V svoji glavi ga posname, še preden ga posname.
-
Med strahom in dolžnostjo
Umrl je Vojko Duletič (1924-2013), zadnji slovenski filmski velikan. Med II. svetovno vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko (Grčija), nikoli ni bil v partiji, bil je deklarirani gej, toda v času najhujšega socializma je v relativno kratkem obdobju posnel šest filmov. Ko je prišla »svoboda«, ni več dobil filma.
-
Naloga levice
Alenka Bratušek je zadnje čase precej zategnjena. Zategnjena je bila v intervjuju na TV-postaji CNN. Zategnjena je bila v intervjuju na nacionalki. Prej ni bila. Zdaj, odkar je premierka, pa je. Rekli boste: trema. Ali pa: stoji pred prelomnimi odločitvami. Toda v njeni zategnjenosti lahko vidite tudi nekaj bolj očitnega: metaforo zategnjenosti in prestrašenosti nove vlade, slovenske »levice«.
-
Film, da te kap 5
Kaj se vam zdi bolj trapasto: to, da Charlie Sheen in Lindsay Lohan spočneta tri otroke, ali to, da se Film, da te kap 5 potem – ko te tri otroke, ki izginejo, posvojita Ashley Tisdale in Simon Rex – prelevi v parodijo Paranormalnega?
-
Razglasitev vojne
Če ste kdaj videli film Lorenzo’s Oil, ki ga je pred leti posnel George Miller (ja, avtor Pobesnelih Maksov), potem se gotovo spomnite, s kakšno bojno vnemo sta se Nick Nolte in Susan Sarandon lotila reševanja svojega fatalno bolnega sina.
-
Pozaba
Tom Cruise je spet Jack, toda na srečo ne Jack Reacher, ampak Jack Harper. Če sploh je Jack, kaj šele Jack Harper. Njegova identiteta je namreč tako spolzka, kot so spolzki njegovi spomini. In njegovi spomini so tako spolzki, kot so bili spolzki spomini Arnolda Schwarzeneggerja – alias Douglasa Quaida – v Popolnem spominu, le da ljudje v Pozabi ne zbežijo na Mars, ampak na Titan, največjo izmed Saturnovih lun.
-
Umor na Orient ekspresu
V ponedeljek sta dve eksploziji pokončali bostonski maraton, ki je z leti postal ikona in institucija, tako rekoč ameriški nacionalni monument. Kaj se je zgodilo? Naslovi, s katerimi je razvpita konservativna spletna stran Drudge Report spremljala potek dogodkov, pove vse:
-
Zambezija
Animirane filme danes delajo povsod, širom sveta, tudi v najbolj eksotičnih deželah, toda na koncu vsi ti animirani filmi izgledajo kot holivudske produkcije – po malem Disneyjeve, po malem Pixarjeve in po malem DreamWorksove. In če rečemo, da se »na koncu« zvedejo na holivudski skupni imenovalec, jih precenimo.
-
Zavetje
Zavetje se začne kot triler, toda kot slab triler: ko ženska, ki beži (ne vemo, zakaj beži), sede na avtobus, ki odpelje, ni več dosegljiva. Ne moreš je več dobiti. Ne moreš za njo. Pa četudi si policaj, FBI ali pa njen pedantni mož, izrezan iz filma V postelji s sovražnikom. Avtobus je pač zapik. Ko se pred tvojimi očmi odpelje z avtobusom, postane neizsledljiva. Nerealistično? Totalno.
-
Čudežu naproti
Neil, ki ga igra Ben Affleck, je Američan, ki v Evropi spozna Marino (Olga Kurylenko), ločenko z 10-letno hčerko. Odpelje ju v Ameriko, nekam v ruralno Oklahomo, toda tako kot se Marina slabo vklaplja v Neilov svet, se Neil slabo vklaplja v Marininega. Marina je imigrantka, ki odkriva Novi svet (Ameriko), zato je njena odiseja – njen »Oklahoma Rush« – metafora mučeniške izkušnje prvih kolonistov Amerike (strah pred neznanim, občutek krivde ipd.), toda bolj ko se njun odnos krha, bolj postaja jasno, da je tudi Neil le imigrant – ne imigrant v Ameriki, ampak imigrant v tem svetu. Ali natančneje: imigrant v času.
-
Rdeča zora
V Rdeči zori, rimejku dobrega, starega, paranoidnega reaganističnega trilerja, posnetega leto po ameriškem napadu na »komunistično« Grenado (1983), Ameriko napadejo in okupirajo Severnokorejci. Vse se odvrti zelo hitro. Še preden se Američani dobro obrnejo, je nebo že polno padalcev. Kim Džong Un Amerike ne izbriše, ampak le zamenja režim. Zakaj Amerika pade? Ker Kim pod nebom detonira atomsko bombo, ki za nekaj dni prekine vse ameriške komunikacijske sisteme, tako da lahko potem njegovi jurišniki nemoteno uletijo v Ameriko? Ne, ampak zato, ker je povsem nezaščitena – večina njene vojske je namreč angažirana v tujini, daleč od doma.
-
Ljubimci nad oblaki
Španija je v krizi, tako da le še cepeta na mestu, po malem pa že tudi strmoglavlja, vlada je nemočna in brez idej, ljudstvo je pasivno, paralizirano, uspavano, zapeljano. Pedro Almodóvar je to agonijo Španije – na svoj kričeč, kičast način – prevedel v karnevalsko verzijo filma katastrofe.
-
Samo veter
Ko je Madžarsko leta 2008 zgrabila kriza, so madžarski ekstremisti takoj našli krivce za krizo – Rome. Njih in njihove otroke so zasuli s svincem in molotovkami. Benedek Fliegauf ujame mučno, strašno, res nelagodno tesnobo romske družine, ki nikoli ne ve: so tisti čudni poki, šumi in šelestenja, ki jih slišijo okrog svoje hiše, znak, da so zdaj na vrsto prišli tudi oni, ali pa je samo veter? Upajo sicer, da so to le zvoki narave, toda zvoki družbe, ki so jim stalno izpostavljeni (rasistične psovke, šikaniranje, maltretiranje, odrivanje, grožnje, poniževanje, revščina ipd.), jim dajejo malo upanja, da bodo dan preživeli, še toliko bolj, ker so neznanci nedavno sadistično pobili sosednjo romsko družino. Romi – mati (Katalin Toldi) in dva otroka (Gyöngyi Landvai & Lajos Sarkany), vsi neprofesionalni igralci – skušajo živeti čim bolj vsakdanje, kot da ni nič, toda Fliegaufov lakonični minimalizem, slog danske Dogme (ročna kamera, naravna svetloba, naravni zvoki), nam daje vedeti, da gledamo skupnost, ki je – zaradi ledenega, brutalnega, sistemskega rasizma – stalno na vrsti. Zvoki narave zanjo niso več ločljivi od zvokov družbe.
-
Ne
Predstavljajte si, da živite v grobi diktaturi. Ljudje izginjajo, ječe pa so polne disidentov, ki jih mučijo, zlorabljajo in streljajo – teror. Dodajte še cenzuro. Nobene svobode. Nobenega veselja. Nobene sreče. Le kdo bi hotel živeti v taki državi? Ven pa ne morete. Lahko le pobegnete, če vas med poskusom bega ne likvidirajo. Toda potem se zgodi nekaj neverjetnega: diktator razpiše plebiscit! Ali natančneje: razpiše ljudsko glasovanje o zaupnici! Tisti, ki ste za to, da diktator ostane na oblasti, obkrožite DA, tisti, ki ste za to, da oblast izgubi, pa obkrožite NE! Je to mogoče? Nemogoče! Tega ne bi storil noben diktator! O, pač – natanko to je leta 1988 – po petnajstih letih diktature – storil čilski diktator Augusto Pinochet.
-
Novi kolonializem
Ves čas krize lahko opazujemo nekaj absurdnega, tako rekoč norega: mednarodne finančne institucije (od Mednarodnega denarnega sklada do Evropske centralne banke), stebri finančne industrije, bonitetne agencije, finančni mediji in finančni analitiki kar tekmujejo, kdo bo prej, natančneje in pikantneje napovedal finančni zlom kake evropske države, kdo bo napovedal hujšo katastrofo, kdo bo v svojih napovedih bolj apokaliptičen. Zdi se, kot da nestrpno čakajo na neizogibni finančni zlom te ali one države. In seveda, zdi se, kot da si želijo, da bi imeli prav.
