Marcel Štefančič jr.
-
8. 4. 2016 | Mladina 14 | Kultura | Film
Ali bi lahko 11. september 2001 preprečili? Ali bi lahko preprečili teroristični napad na Svetovni trgovinski center? Če vprašate Billa Binneyja, potem da. Binney, zdaj žvižgač in glavni junak dokumentarca Dobri državljan, velja za enega izmed najboljših, če ne že kar za najboljšega analitika v zgodovini ameriške Nacionalne varnostne agencije (NSA). Njegov ThinThread, sistem za prestrezanje komunikacijskega prometa nasprotne strani, je prestregel in dešifriral več sovjetskih komunikacijskih signalov kot vsi ostali sistemi skupaj. Še več: ThinThread, ki je v realnem času povezal vse ljudi tega sveta, je omogočal avtomatično nadzorovanje vsakega človeka na svetu in hkratno prisluškovanje vsem telefonom tega sveta. Toda ThinThread je bil mogoč šele z digitalizacijo. Prej – pred digitalno dobo – je Binney vse to počel “na roke”, analogno. Kako je prišel do te čarovnije? Ni ga zanimala vsebina podatkov, ki jih je prestrezal – masa teh podatkov je bila itak prevelika, da bi jo sploh lahko kdo “prebral” in obdelal. Če se ukvarjaš z vsebino komunikacij, potem si, kot pravi, le zbiralec smeti, zato so ga zanimali podatki o podatkih (metadata), odnosi, povezave in vzorci interakcij med pošiljatelji – kdo komu pošilja, kako pogosto, na kakšni ravni se to dogaja, kakšna je struktura organizacije, kakšna je količina aktivnosti v sovjetski hobotnici oblasti. Iz teh interakcij je vnaprej razbral, da bodo Sovjeti leta 1968 vkorakali v Prago. In vnaprej je razbral, da bodo Sovjeti leta 1979 vkorakali v Afganistan. Videl je to, česar drugi niso videli.
-
1. 4. 2016 | Mladina 13 | Politika
V Slovenijo nočemo ekonomskih migrantov, so rekli in dodali: begunska kriza – begunski kaos, begunski prometni »zamašek« – je nastal zato, ker so se med begunce pomešali ekonomski migranti. Če ne bi bilo ekonomskih migrantov, bi bilo vse okej. Begunci da – ekonomski migranti ne. Begunci so upravičeni do varstva in pomoči, ekonomski migranti pa ne. Ekonomski migranti so le oportunisti, le paraziti, ki izkoriščajo nesrečo drugih, beguncev. Od slovensko-hrvaške pa vse tja do grško-turške meje so nastale obrambne linije, ki naj bi Evropo – in Slovenijo – varovale pred ekonomskimi migranti. Ekonomskih migrantov nočemo, ne potrebujemo jih, pri nas nimajo kaj iskati. Tako so govorili. In nazadnje se je o tem oblikoval celo konsenz. Nacionalni. In evropski.
-
1. 4. 2016 | Mladina 13 | Kultura | Film
Adrian (Adrian Purcarescu) je finančno propadli romunski desperado – tako je zadolžen, da sploh ne more dihati. Obresti ga ubijajo. Banka ga stiska. Imel je malo podjetje, ki pa ga je odpihnila kriza.
-
1. 4. 2016 | Mladina 13 | Kultura | Film
Predstavljajte si, da se piše leto 2008 in da ponoči v kinu gledate film Cloverfield (alias Pošastno), v katerem vaše mesto – in svet sploh – zgazijo, opustošijo in uničijo velikanske zunajzemeljske pošasti, po koncu filma pa se z avtom odpeljete proti domu, a vas na lepem nekdo zrine s ceste, tako da se raztreščite in zbudite – uklenjeni! negibni! ujeti! – v neke vrste protiatomskem zaklonišču, kjer vam popolni neznanec razkrije, da vas je tja noter zaklenil in uklenil za vaše dobro, češ da je zunaj konec sveta.
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Politika
Robert Welch, najfanatičnejši ameriški antikomunist, je veljal za neke vrste genija. Srednjo šolo je končal pri desetih, diplomiral pa je pri šestnajstih. Harvard, kamor se je vpisal po I. svetovni vojni, je protestno zapustil, ker se mu je zdel preveč ateističen, kolektivističen in komunističen. Da bi lahko prišel do izraza njegov individualizem, se je prelevil v podjetnika, velikega izdelovalca bonbonov (Junior Mints, Milk Duds ipd.), ki so postali velik hit. Biznis ga je začel v petdesetih letih, v času hladne vojne, dolgočasiti, zato se je oprijel politike – toda diskretno in konspirativno. Leta 1958 je spisal knjigo, ki pa je ni nameraval objaviti – rokopis, ki so ga nekateri imenovali »Politik«, drugi pa »Črna knjiga«, je strogo zaupno poslal le najbližjim prijateljem in somišljenikom. Samo za vaše oči! Vojaška tajnost! Po uporabi vrnite!
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Politika
V petek je belgijska policija v Bruslju ob velikem pompu prijela Salaha Abdeslama, organizatorja terorističnega napada na Pariz, ki se je zgodil lani novembra. Vsi so si oddahnili: končno ga imajo, zadnjega preživelega! Še bolj pa so si oddahnili, ko so belgijske oblasti sporočile, da Abdeslam sodeluje, da ne izkorišča svoje pravice do molka, da je torej voljan govoriti. Nekaj je že povedal, so rekli. Recimo: da se je hotel tisto noč pred nogometnim stadionom samorazstreliti. Pa se ni. Njegov eksploziv so potem res našli v nekem smetnjaku – nedaleč od njegovega telefona. Menda je celo povedal, da je napad zdaj načrtoval tudi v Bruslju. Toda veselje belgijskih oblasti, ki so ga prijele, Francije, ki naj bi ji ga izročili, in javnosti, ki je zdaj lahko spet odklenila vrata, je bilo kratke sape. Abdeslam ni povedal vsega: v torek so peklenski stroji raztrgali Bruselj in pokončali 34 oseb, šestkrat toliko pa jih ranili.
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Kultura | Film
Ko je Dustin Hoffman, alias Benjamin Braddock, v Diplomirancu javkal, da ga skrbi prihodnost, mu je prijatelj njegovih staršev razkril, da je prihodnost v plastiki. Tudi Eda (Matteo Creatini), najstnika iz Pise, skrbi prihodnost.
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Kultura | Film
Pet mladih Turkinj, sester, Lale (Günes Sensoy), Nur (Doga Zeynep Doguslu), Selma (Tugba Sunguroglu), Ece (Elit Iscan) in Sonay (Ilayda Akdogan), se po koncu šole na plaži platonsko šali in igra z vrstniki, kar v očeh tistih, ki to gledajo, dobi razsežnost pravega seksualnega škandala.
-
18. 3. 2016 | Mladina 11 | Politika
Če Jelinčičeva SNS pred nekaj leti ne bi izpadla iz parlamenta, potem z retoriko skrajne desnice danes ne bi mahala Janševa SDS ali NSi, temveč prav Jelinčičeva SNS. Z nacionalistično retoriko skrajne desnice – z vsem tistim o muslimanih, ki bodo islamizirali Slovenijo, o beguncih, ki ogrožajo slovenstvo, o Sloveniji, ki mora ostati slovenska, o teroristih, ki pod krinko beguncev prihajajo k nam, o Slovencih, ki se morajo nujno oborožiti ipd. – bi Slovenijo bombardiral in histeriziral Jelinčič. To bi bil njegov teren. Če se še spomnite, kako je zvenela najprej njegova protisrbska retorika in kasneje njegova protiromska retorika, potem si zlahka predstavljate, kako bi zvenela njegova protimuslimanska, protibegunska, protiimigrantska retorika. Nič drugače od sedanje retorike SDS in NSi. Toda če bi bila na političnem prizorišču še vedno Jelinčičeva SNS, bi morali SDS in NSi nastopiti z malce bolj zadržano, blažjo retoriko, če ne bi hoteli, da ju začnejo doma in v tujini tlačiti v isti koš z Jelinčičem. In tega zanesljivo ne bi hoteli. Ne pozabite, da Janez Janša leta 2004, ko je postal premier, Jelinčičeve SNS ni hotel v koalicijo, ker se je bal, da mu bodo – recimo v tujini – očitali, da ima v vladi skrajno desnico, tako da bi lahko slovenska vlada v mednarodni skupnosti padla v takšno nemilost, v kakršno je nekaj let prej padla avstrijska vlada, ko se je poročila s Haiderjevo Svobodnjaško stranko, potemtakem s skrajno desnico.
-
18. 3. 2016 | Mladina 11 | Kultura
Ko smo že ravno mislili, da o Planici vemo vse, je prišel Završnikov TV-dokumentarec Nova Planica, v katerem o Planici res izvemo nekaj novega.
-
18. 3. 2016 | Mladina 11 | Kultura | Film
Tisti, ki so pakirali film London je padel, nadaljevanje Padca Olimpa, so se vprašali: kaj bi bilo zdajle najhujše? Kaj bi bilo zdajle najšokantnejše?
-
11. 3. 2016 | Mladina 10 | Svet
Predstavljajte si, da je Amerika Titanik, da je sredi Atlantika, da se začne na lepem potapljati in da je Donald Trump njen kapitan: kaj mislite, da bi storil? Bi na ladji ostal do zadnjega, kot se za kapitana spodobi, in z njo potonil? Ali pa bi se na hitro preoblekel v žensko, skočil v prvi reševalni čoln in stegnil? Rekli boste: preoblekel bi se v žensko in stegnil! Ne, ravno nasprotno: na Titaniku bi ostal do zadnjega – če bi ga seveda snemali.
-
11. 3. 2016 | Mladina 10 | Kultura | Film
Leta 1957 je oskarja za najboljšo filmsko zgodbo dobil Robert Rich – za Pogumnega, film o mehiškem dečku in biku. Roberta Richa na podelitev ni bilo, zato je oskarja v njegovem imenu prevzel Jesse Lasky, jr., podpredsednik Združenja scenaristov, ki je rekel, da je Richeva žena tik pred porodom in da je Rich ob njej. Lasky je naslednji dan ugotovil, da Roberta Richa ni v registru scenaristov, takoj zatem pa so planili telefoni – javila se je kopica Robertov Richev, ki so terjali oskarja. »Robert Rich« je bil v resnici psevdonim Daltona Trumba, scenarista, ki je zaradi članstva v komunistični partiji – tako kot številni holivudski filmarji, od scenaristov in režiserjev do producentov in igralcev – pristal na “črnem spisku”, tako da v Hollywoodu ni mogel več delati. Lahko se je le tihotapil pod psevdonimi (in Trumbo, ki je med letoma 1947 in 1960 na črnem trgu prodal 30 scenarijev, jih je imel kopico, recimo Sam Jackson, Marcel Klauber in Les Crutchfield), za oskarja pa ne bi mogel biti nominiran, ker je Akademija iz bitke za oskarje vnaprej diskvalificirala vse tiste filmarje, ki niso hoteli “prijateljsko” sodelovati s kongresno Komisijo za protiameriške dejavnosti in javno ovajati svojih nekdanjih tovarišev.
-
11. 3. 2016 | Mladina 10 | Kultura | Film
Spike Lee je lani posnel film Chi-Raq, v katerem ženske obupajo nad nasiljem, ki preplavlja Chicago in ga spreminja v Sick-ago. Moški stalno streljajo in se pobijajo, krogle letijo na vse strani, otroci umirajo, nasilje je kronično in permanentno, vse hujše, tako da je življenje nemogoče. In ker ženske ne vidijo druge rešitve, sklenejo, da ne bo več seksa, dokler moški ne položijo orožja. Ali bo konec nasilja – ali pa bo konec seksa! Jasno, v dobi interneta in družbenih omrežij se jim ni težko povezati. In še preden jih moški razglasijo za “seksualne teroristke”, so že ekstatično gibanje, ki spreminja svet. Nasilje na lepem ne izgleda več tako naravno, moška obsedenost z močjo, prevlado, teritorijem in spolno privilegiranostjo pa se izkaže le za balon, obsojen na pok. Moški ne vzdržijo več. Chi-Raq je kakopak reimaginacija Aristofanove Lizistrate, v kateri so nad stalnimi vojnami in nasiljem v antični Grčiji obupale Grkinje (od Aten in Beocije do Šparte), ki moškim odpovedo seks. Ali bo konec vojne – ali pa bo konec seksa! “Ženske ne moremo več čakati.” Ker pa nobena ne podleže skušnjavi in ker moški tako ne morejo reči, “bom šel pa k drugi!”, se v Grčijo vrne mir. Če bi imele te Grkinje pred 2500 leti na voljo internet in družbena omrežja, si ne bi priborile le miru, temveč tudi volilno pravico.
-
Leith je zaselek v Severni Dakoti. Zaspan in zakoten. Mračen in pozabljen. Opuščen in odpuščen. Kot tiri, po katerih je tu nekoč vozil vlak. Še najbolj spominja na »mesto duhov«. Hiše so uboge in razsute, številne so zapuščene, služb ni, ceste so uničene, infrastruktura diši po standardih Divjega zahoda, zemlja je puščobna in jalova, narava pa apatična in hladna, no, varčna – tu ni ničesar. Razlog več, da tu živi le 24 ljudi. Tisti, ki so imeli kam, so že odšli. Emigrirali. Zbežali. Ameriški sen stanuje drugje. Tisti, ki so ostali, imajo sicer župana, toda vozi tudi avtobus. A po drugi strani: vsi multitaskajo, da bi preživeli. Tu bi lahko snemali filme in TV-serije o zombijih. Scenografa sploh ne bi potrebovali.
-
Tekač je wikipedijska biografija Jesseja Owensa (Stephan James), ameriškega temnopoltega atleta, ki je leta 1936 na olimpiadi v nacističnem Berlinu osvojil štiri zlate medalje, pa četudi je imel proti sebi Hitlerja, Goebbelsa, nacistično religijo in rasistični folk. Kako mu je to uspelo!?
