Lara Paukovič

  • Lara Paukovič

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Kultura

    Sodobna sporočila v steklenici

    Petintridesetletni Behruz Bučani je iranski novinar, pisatelj, aktivist in borec za človekove pravice, ki je za roman Gore, edini prijatelj: pisati iz zapora Manus (No Friend but the Mountains: Writing From Manus Prison) prejel avstralsko literarno nagrado, nagrado države Viktorije (Victorian Premier’s Literary Award). Denarni del nagrade znaša 125 tisoč avstralskih dolarjev (malo manj kot 80 tisoč evrov). Vendar bo Bučani denar težko porabil, kajti še vedno biva na otoku Manus v Papui Novi Gvineji, kamor so ga leta 2013 namestili skupaj s številnimi drugimi prosilci za azil iz Azije. Iz Irana je pobegnil, ker je bil zaradi novinarskega dela v nemilosti in mu je grozil zapor, a se mu zunaj domovine odtlej ni godilo nič bolje. Ko je poskušal z ladjo iz Indonezije priti v Avstralijo, so ga avstralske oblasti prestregle in najprej zadržale na Božičnem otoku, nato pa preselile na Manus. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Kultura

    Mladi in nadarjeni

    Kako se razvije umetnik? Klic po ukvarjanju z umetnostjo je nepredvidljiva, izmuzljiva reč. Obstajajo ljudje, ki vztrajajo v konvencionalnih poklicih in zberejo pogum za skok v umetniške vode šele, ko dokončno ugotovijo, da jih delo ne izpolnjuje. Drugi se – še negotovi – odločijo, da bodo tihemu klicu sledili z vpisom na humanistične smeri študija, pa bodo že videli, kam jih bo peljala izbrana pot. Posebno zanimiva pa je skupina, ki umetnost kot nekaj svojega čuti od zelo mladih nog. Ti po navadi zelo hitro resno zagrabijo za delo na tem področju in se veliko prej kot njihovi vrstniki podpišejo pod umetniška dela. Več

  • Lara Paukovič

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    Planet samskih

    Že približno leto je mobilna igra Producentka in ljubezen med najbolj priljubljenimi na Kitajskem: v dveh mesecih po izidu septembra 2017 si jo je preneslo 10 milijonov uporabnikov. Kitajski razvijalci mobilnih iger so odkrili zlato jamo: v ZDA se še vedno osredotočajo na moške, stare od 18 do 34 let, Kitajci pa ugotavljajo, kako pomembne potrošnice v svetu »gaminga« so mlade ženske. Več

  • Lara Paukovič

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Kultura

    Dileme samozaposlenih v kulturi

    Ilustratorka Polona Lovšin je pred kratkim na Facebooku opozorila na težave ustvarjalcev s statusom samozaposlenega v kulturi. Ta status se posamezniku, ki deluje v kulturi, pravzaprav izplača pridobiti samo, če ve, da mu bo država plačevala prispevke za socialno varnost. Pogoj za to so izjemni dosežki v kulturi. Več

  • Lara Paukovič

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura

    Svobodo umetnik drago plačuje

    Ta četrtek, 31. januarja, so v Moderni galeriji v Ljubljani odprli razstavo Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, ki bo na ogled do 31. marca. Razstavljena so dela sodobnih avtorjev in avtoric, rojenih v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja. Izbrala jih je kustosinja Martina Vovk, ki pravi, da je sodelujoče zaznamoval čas, ko so stopili na umetnostno sceno: pozna devetdeseta oziroma prelom tisočletja. »Devetdeseta leta so tako pri nas kot v svetu predstavljala v marsičem novo, prelomno obdobje.« Umetniki naj bi takrat ugotovili, da so stari umetnostni modeli preživeti in začeli iskati nov izraz – zato je obdobje od takrat »čas brez nedolžnosti«. Razstavlja triindvajset umetnikov: Viktor Bernik, Suzana Brborović, Gašper Capuder, Ksenija Čerče, Nina Čelhar, Tina Dobrajc, Katja Felle, Mitja Ficko, Mito Gegič, Žiga Kariž, Staš Kleindienst, Vladimir Leben z Ercigoj Art, Uroš Potočnik, Adrijan Praznik, Arjan Pregl, Ana Sluga, Miha Štrukelj, Maruša Šuštar, Iva Tratnik, Sašo Vrabič, Joni Zakonjšek, Marko Zorović in Uroš Weinberger. Mitja Ficko, eden izmed avtorjev, poudarja, da gre za prvo slikarsko soočenje te vrste po osemnajstih letih. »S takšno razstavo avtor na novo vrednoti in preverja svoje delo – tudi glede na prostor in ostalo produkcijo. To je nujno.« Več

  • Lara Paukovič

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Kultura

    »Obvezna« bralna značka

    Na Twitterju je potekala burna razprava o (ne)branju, ki jo je sprožila Jelka Godec – ja, prav tista poslanka SDS, ki je pred časom ministrstvo za izobraževanje pozvala, naj poostri nadzor slovenistov v zvezi s knjigami, ki so na seznamu za domače branje. Več

  • Lara Paukovič

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Družba

    Promotor tradicionalizma

    Še en moški, ki prikimava Perkovim in Vodebovim načelom, je glasbenik Jan Plestenjak – nedavno je ob izdaji skladbe začutil potrebo, da svoje nazore razloži vsem slovenskim medijem, v katerih je skladbo predstavljal. »Želim si dom, ki ga naredi samo ženska. Moški zgradi hišo, ženska pa naredi dom,« je takrat razlagal. Scenarija, da moški ostane doma z otrokom, ženska pa prevzame službene obveznosti, ne priznava, kajti (v skladu z omenjenima teoretikoma) »katera ženska pa si želi moškega, ki je kastriran«. Plestenjak sicer razume, da si tudi ženske želijo kariero, vendar je zanj največja izpolnitev za žensko še vedno materinstvo. »Srce mi ne da, da bi rekel, da je materinstvo minus. Mislim namreč, da je to največji blagoslov ženske. Ampak ženski vzame ogromno časa in seveda potem težje pelje kariero. Toda to je pač breme, ki ga nosi ženska. Po drugi strani pa moški nosi breme, da je šel v vojno. Slučajno imamo srečo, da zadnjih 60 let nismo v vojni.« Patriarhalna ureditev je po njegovem mnenju »zgodovinsko logična« in stvari se v 50 letih preprosto niso mogle tako spremeniti. »Morali se bomo vrniti nazaj, ker sicer bo vse skupaj postalo grozno,« je prepričan. Toda kot je zapisala Ranka Ivelja v Dnevniku: »Ne moreš povrniti dobrih starih časov, ki v resnici – ko je šlo za razmerja med spoloma – nikoli niso bili dobri. Nasilje močnejšega spola je bilo le učinkovito zamolčano.« Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Portret

    Valentina Turcu, koreografinja

    Koreografinja Valentina Turcu je lanska nagrajenka Prešernovega sklada, nagrado je prejela za dosežke preteklih dveh let, posebej pa za dramski balet Jevgenij Onjegin. Nazadnje se je Onjeginu in preteklim predstavam, s katerimi je ogromno gostovala tudi v tujini in navdušila številne baletne poznavalce, pridružil balet Smrt v Benetkah, v katerem je novelo Thomasa Manna povezala s čustveno, ekspresivno glasbo Gustava Mahlerja. Najvišja svetovna strokovna kritika Dance Europe ga je uvrstila med Best Productions 2018, razglašen pa je bil tudi za najboljšo predstavo vseh gledališč na Hrvaškem v preteklem letu. Prihodnji teden bo predstava, ki jo je Valentina ustvarila v koprodukciji HNK Zagreb in SNG Maribor, na ogled tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani. Več

  • Lara Paukovič

    11. 1. 2019  |  Mladina 2  |  Družba

    Od Somraka do Prevca

    Od časa do časa nas doseže vest o novi tuji knjižni uspešnici ali sagi, ki se je začela kot fan fiction – tako kakor leta 2011 Petdeset odtenkov sive, ki jo je E. L. James začela pisati kot fan fiction sage Somrak. Fan fiction so zgodbe, ki nastajajo na podlagi že znanih literarne snovi in likov. Somrak je navdihnil tudi sago Christine Lauren Beautiful Bastard (naslov je neposrečeno preveden s Prelepi prasec), ki je skoraj v celoti na voljo v slovenščini. Več

  • Lara Paukovič

    11. 1. 2019  |  Mladina 2  |  Družba

    Ženske v nemilosti

    Raziskava Troll Patrol je razkrila, da je Twitter prav strupeno okolje za ženske – vsakih 30 sekund naj bi prejele tvit, ki jih žali ali jim grozi. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    11. 1. 2019  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Portret

    Ana Rogel, umetnica

    Osemnajstletna Ana Rogel med vrstniki izstopa po umetniškem talentu, ki na dan prihaja predvsem v njenih slikarskih stvaritvah in risbah. »Rišem in slikam že od malega – sama zase pravim, da sem umetniški otrok,« pove. Ena njenih priljubljenih tehnik je na primer slikanje s kavo, pri katerem nastajajo zanimivi akti, sicer motiv, ki ji je v slikanju najbližje. »Človeško telo zame izraža neko izjemno lepoto, vsaka oblina in gib sta mi kot slikarki navdih za nove umetnine. Ideja slikanja s kavo pa se mi je porodila letos poleti na morju. Okusa kave sicer ne maram, vendar pa mi je bila vedno všeč vizualno in razmišljala sem o tem, kako naj izkoristim to njeno lepoto. Poskusila sem jo vpeljati v to, kar rada počnem in kar je moja strast – slikanje. In delovalo je!« Več

  • Lara Paukovič

    4. 1. 2019  |  Mladina 1  |  Družba

    Ema – sama sebi namen?

    Prejšnji teden je bil objavljen seznam nastopajočih, ki se bodo na EMI 2019 potegovali za nastop na izboru za Pesem Evrovizije: Fed Horses, INMATE, Kim, Lumberjack, Okustični, Raiven, Renata Mohorič, René, Ula Ložar ter Zala Kralj & Gašper Šantl. Če večino imen slišite prvič, niste edini. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    4. 1. 2019  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Portret

    Žan Žveplan, scenarist in producent

    Še pred nekaj leti bi vam Žan Žveplan (letnik 1991) na vprašanje, kaj bo, ko bo velik, odgovoril – pravnik! V srednji šoli je bil odličen debater – pri sedemnajstih je v evropskem parlamentu v Belgiji prejel nagrado za prvo mesto v debati in odločitev za vpis na Pravno fakulteto v Ljubljani se mu je zdela samoumevna. Iz domačih Radeč je torej prišel v glavno mesto na faks, kjer mu je šlo zelo dobro, celo odlično, vse izpite za prvi letnik je namreč opravil v junijskem roku (študentje prava se bodo strinjali, da to ni mačji kašelj), potem pa – osebna kriza. »V tem letu sem ugotovil, da tega niti približno ne želim početi. Če bi padel, bi mi bilo lažje, ker bi si lahko vzel čas za razmislek, tako pa sem se moral zavestno odločiti, da študija ne bom nadaljeval.« Vse bolj mu je postajalo jasno, da ga v resnici zanima pisanje, s katerim se je v prostem času ukvarjal od nekdaj – v osnovni šoli je začel pisati blog z zgodbami v angleščini, redno pa se je prijavljal tudi na natečaje kratkih zgodb. »Toda nisem si predstavljal, da bi iz tega lahko naredil kariero. Sploh ker so me starši vzgajali v smeri, da si moram izbrati delo, ki mi bo prinašalo tudi dober zaslužek.« Kljub temu je bil dovolj pogumen, da je starše seznanil z odločitvijo, da se izpiše s faksa – ker je zamudil rok za prepis na drugo fakulteto, je eno leto delal kot prostovoljec v okviru EVS, Evropske prostovoljne službe, ki spada pod program Erazmus. »Bil sem v Nemčiji, najprej v Bonnu, potem v Berlinu, tam sem vodil nek delovni tabor, kjer smo med drugim delali s HIV pozitivnimi ljudmi, poskušali doseči, da bi se stigma okoli tega zmanjšala. V delu sem zelo užival, to, da sem šel za prostovoljca, je bila ena mojih najboljših odločitev. Vseeno pa sem imel ves čas tudi željo, da bi poskusil srečo na AGRFT. Maja sem se vpisal na dramaturgijo, prišel iz Nemčije domov delat sprejemne izpite in bil sprejet.« Več

  • Lara Paukovič

    28. 12. 2018  |  Mladina 52  |  Kultura

    Pregled leta: Bralni vrhunci

    Eva Markun: Menažerija
    Eva Markun, »suverena zgodbarica«, je z zbirko kratkih zgodb Menažerija, ki jo je izdala kot uršljanka leta 2016, letos slavila že na festivalu Novo mesto short, na knjižnem sejmu pa odnesla še nagrado za najboljši literarni prvenec. Več

  • Lara Paukovič

    28. 12. 2018  |  Mladina 52  |  Družba

    Pregled leta: »Študentke« imajo prednost

    Polje uravnavanja spolne neenakosti se je posebej v zadnjem obdobju razširilo na jezik. Eden od poskusov, da bi odpravili generičnost moškega spola, je na primer podčrtaj, ki poleg oseb moškega in ženskega spola zajema tudi osebe, ki se ne identificirajo z nobenim od spolov (Obiskovalke_ci so vstopile_i.). Še korak dlje pa je napravil senat ljubljanske Filozofske fakultete, ko je maja sprejel sklep, da se bo prihodnja tri leta v pravnih aktih te fakultete za katerikoli spol uporabljal ženski slovnični spol. Ker gre po besedah dekana Romana Kuharja za sklep v internih aktih fakultete, ki niso objavljeni v uradnih listih in ne potrebujejo podpisa predsednika države, je sklep postal veljaven takoj, ko se je senat zanj odločil. Več

  • Lara Paukovič

    28. 12. 2018  |  Mladina 52  |  Kultura

    Pregled leta: Izrojeni kulturniki

    Bojevite razprave o tem, ali si dramatičarka Simona Semenič in hibridna umetnica Maja Smrekar tako ugledno priznanje, kot je letošnja Prešernova nagrada, sploh zaslužita, so bile videti nekako tako: na eni strani zagovorniki umetniške svobode, ki so bili tokrat žal v manjšini, na drugi napadi ad hominem spletnih anonimnežev, pa tudi takih, ki se jim sploh ni zdelo vredno skriti za vzdevkom – in te so izdatno podpihovali tudi desni politiki. Več

  • Lara Paukovič

    21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Kultura

    Pogumne, uporniške, poredne punce ...

    Na začetku leta 2013 sta pisateljica Maria Popova in umetnica Lisa Congdon začeli projekt, ki sta ga poimenovali The Reconstructionists (Revolucionarke). Zamislili sta si, da bosta na blogu vsak teden objavili po eno ilustracijo izjemne ženske, ki je delovala v umetnosti, znanosti ali književnosti in »je spremenila način, kako definiramo svojo kulturo in kako živimo kot posamezniki, ne glede na spol«. Ilustracijo vsake ženske naj bi spremljal esej o njenem delovanju in navedek iz njenega dela ali življenja, ki najbolje ponazarja njenega duha. V enem letu doslednega vsakotedenskega objavljanja se je na spletni strani res zvrstilo več kot 50 ilustracij žensk, ki so zaznamovale zgodovino, med njimi Marie Curie, Maye Angelou, Billie Holiday, Patti Smith, Helen Keller, Eleanor Roosevelt in Simone de Beauvoir. Spremljal jih je kratek življenjepis, ki je strnjeno osvetljeval pomembnost njihovega delovanja za družbo. Več

  • Lara Paukovič

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Kultura

    Nespametno varčevanje

    Eno zadnjih kolumen v Večeru z naslovom »Smrdljive besede in tiste druge« je antropologinja Svetlana Slapšak končala z odstavkom, posvečenim blagodejnemu vplivu knjižnic in knjižničark na družbo. »Zares si ne morem zamisliti boljše skupine, ki bi državljane lahko zapeljala v državljansko držo, in pri tem se ji ni treba niti posebej organizirati«. Več

  • Lara Paukovič

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Družba

    So Delove iskrice res iskrice?

    Poznate iskrice? To so tisti kratki citati znanih ljudi, ki jih kot »misel dneva« vsak dan objavlja časopis Delo. Včasih so simpatične, včasih nam dajo misliti, občasno – no, v zadnjem obdobju kar pogosto – pa se v izboru najde tudi kakšna neposrečena iskrica, tako kot pred kratkim »Če ima ženska vznemirljiv dekolte, jo je bolje gledati v oči« italijanskega pisatelja Pitigrillija (zakaj je to ob vseh navdihujočih mislih, ki jih imamo na voljo, iskrica dneva?) ali Wildova »Če so ženske premočno naličene in premalo oblečene, je to zmeraj znamenje obupa«. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Portret

    Sandra Erpe, kantavtorica in pesnica

    Začela je kot glasbenica – glasbeno se udejstvuje od šestnajstega leta, lani pa je izšel njen glasbeni prvenec, Sinonim za mojo mladost. A čeprav je že besedila na albumu, prav tako kot glasbo, napisala sama, jo je mikala tudi poezija v svoji najbolj osnovni obliki. Tako je letos luč sveta ugledala še njena pesniška zbirka, Prtljaga. Več

  • Lara Paukovič

    30. 11. 2018  |  Mladina 48  |  Kultura

    Zaposleni mladi kulturniki?

    Velja prepričanje, da rednih zaposlitev za mlade v kulturi ni. A to ni povsem res – morda je v kateri izmed »uporabnejših« panog pot do dela hitrejša, vseeno pa zaposlitev na kulturnem področju za mlade ni nemogoča. Eden izmed projektov, ki jim zaposlovanje olajšujejo, je projekt Evropskega socialnega sklada (ESS), ki poteka od leta 2016 in bo trajal do leta 2020, zanj pa je namenjenih dva milijona evrov evropskih sredstev, to pomeni 400 tisoč evrov na leto. Več

  • Lara Paukovič

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Svet

    »Sama je to hotela!«

    Letos so Irci na referendumu podprli odpravo prepovedi splava, kar je bil za Irsko pomemben korak naprej na področju pravic žensk. Toda te dni z Irske prihaja zgodba o posilstvu sedemnajstletnice, ki naj bi bila za storjeno dejanje kriva sama, ker je nosila čipkasto spodnje perilo. Odvetnik moškega, ki naj bi dekle posilil, je osemčlanski poroti (v kateri so bile štiri ženske) namignil, naj ob odločanju o krivdi upoštevajo dekletovo spodnje perilo. In res se je porota odločila, da moški ni kriv. »Ali obstaja možnost, da jo je obtoženec privlačil, da je bila odprta za to, da bi nekoga spoznala in bila z njim? Samo poglejte, kako je bila oblečena. Nosila je tangice s čipko spredaj,« je izjavila višja svetovalka Elizabeth O’Connell. Pri namigovanju, da je bil odnos sporazumen, se ni zmenila za besede dekleta, ki je dejalo, da pred tem nikoli ni imelo spolnih odnosov in da je bilo v dejanje prisiljeno. »Pravkar si me posilil,« naj bi dejalo obtožencu, on pa ji je odvrnil: »Ne, pravkar sva seksala.« Več

  • Lara Paukovič

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Politika

    Moralna panika

    Zgražanje dežurnih moralistov zaradi knjig, predpisanih za domače branje v šolah ali za Cankarjevo tekmovanje, ni nič novega. No, tudi kje v tujini ni dosti drugače – prav zdaj se veliko govori o seznamu prepovedanih del na knjižnem festivalu v vse konservativnejšem Kuvajtu. Med drugim sta se na tem seznamu znašli deli Bratje Karamazovi Dostojevskega in Sto let samote G. G. Marqueza. Na domačih tleh smo že imeli težave z romanom Napačna odločitev Vitana Mala, s knjigama Na zeleno vejo Andreja Predina in Oči Andreja Makuca, ki sta bili leta 2011 predpisani za 8. in 9. razred na Cankarjevem tekmovanju, zadnja razprava v tem slogu pa je tekla o Evangeliju za pitbule Jiřija Bezlaja in o tem, ali gre v tem romanu za pornografijo ali ne. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Družba

    Dr. Marta Verginella, zgodovinarka

    Tržaška zgodovinarka Marta Verginella ima marsikaj skupnega z ženskami, ki so pred leti v njenem domačem tržaškem okolju začele ustvarjati prvi slovenski ženski časopis Slovenka – odločnost, ambicioznost, vztrajnost; zanimanje za družbena in politična vprašanja. Najbrž zato ni naključje, da je prav ona uredila knjigo o Slovenki, ki je ravno te dni doživela ponatis, pripravlja pa se tudi italijanski prevod, niti da je korakala med udeleženci shoda proti neofašizmu, ki je pred kratkim v Trstu potekal sočasno s shodom pripadnikov skrajno desničarskega gibanja CasaPound. Vzpon neofašizma in populizma v Evropi spremlja z zaskrbljenostjo, meni pa, da je močno povezan s širšo politično in družbeno krizo, v kateri je Evropa. »Poleg procesa retradicionalizacije je zelo skrb zbujajoče tudi približevanje levosredinskih strank desničarskemu diskurzu – z drugimi besedami, levosredinsko prevzemanje desne politične agende,« pravi. Več

  • Lara Paukovič

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Dogodki

    Prihaja kolektiv BADco

    Konec tedna se v ljubljanskem Kinu Šiška začenja že sedmi CoFestival, mednarodni festival sodobnega plesa. Odprla ga bo plesna predstava Opus Christosa Papadopoulusa, grškega koreografa, ki grško gledališče povezuje s sodobnim plesom. Več

  • Lara Paukovič

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Družba

    Enakost spolov

    Inštitut za proučevanje enakosti spolov je predstavil izsledke raziskave Enakost spolov na slovenskem političnem parketu. Raziskava je trajala tri mesece, za vpogled v enakost spolov pa je pomemben prvi del analize, v katerem so stranke odgovarjale na temeljna vprašanja, med njimi tudi, za kakšne ukrepe na tem področju bi si prizadevali v državnem zboru. Več

  • Lara Paukovič

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Kultura

    Narod pesnikov in pisateljev

    Lani je v Sloveniji izšlo več kot 170 romanov. Poleg tega vsako leto izide od 250 do 300 pesniških zbirk. Zdaj veste, zakaj se vam dozdeva, da se skoraj vsak tretji človek, ki ga poznate, razglaša za pisatelja ali pesnika. Za primerjavo: leta 1991 je izšlo le 17 romanov in vsi so morali biti res kakovostni. Kristalni čas Lojzeta Kovačiča, izdan prav tega leta, je bil na primer še predlani izbran za najboljšo knjigo zadnjih 25 let. Več

  • Lara Paukovič

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Družba

    Svet v malem

    Morda so živilske trgovinice z dušo že pred leti izrinili giganti Mercator, Spar, Hofer in Lidl, a na nekaterih koncih po prestolnicah še lahko opravite malenkost bolj oseben živilski šoping – z multikulturno noto. Več

  • Lara Paukovič

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Kultura

    Klasika v novi preobleki

    Le kakšen bi bil odnos osnovnošolcev in dijakov do klasičnih del slovenske literature, če bi jim bila predstavljena inovativneje, recimo v stripu ali kot risoroman? Najbrž težko slabši kot zdaj, ko najstnikom dela, kakršna so Kmetske slike Janka Kersnika, Deseti brat Josipa Jurčiča in Visoška kronika Ivana Tavčarja, ki so – kljub številnim sodobnim romanom, ki bi si to morda bolj zaslužili – vsa še vedno na seznamu obveznega šolskega branja, nemalokrat povzročajo hude travme. Še ena takšna šolska travma je Ivan Cankar, tega se zavedajo številni avtorji in preučevalci njegovega opusa, zato so nam letos, ob stoletnici pisateljeve smrti, priskrbeli dela, ki njegovo literaturo, pa tudi življenje predstavljajo na komunikativen, za mlade bralce manj zatežen način. Takšna je črtica Skodelica kave v obliki slikanice z ilustracijami Petra Škerla, ki je zanje pred kratkim dobil nagrado Kristine Brenkove, strip Ivan Cankar: podobe iz življenja Blaža Vurnika in Zorana Smiljanića pa dela iz zbirke Cankar v stripu, na primer Moj lajf Boštjana Gorenca - Pižame in Tanje Komadina. Več

  • Lara Paukovič

    2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Kultura

    Praznik knjige za 1324,92 evra

    Še malo in spet bo v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal Slovenski knjižni sejem, praznik knjige in eden največjih ter najteže pričakovanih literarnih dogodkov leta. Več