Lara Paukovič

  • Lara Paukovič

    11. 11. 2019  |  Kultura

    Antijunak našega časa

    Od izdaje romana Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda, ki ga pogosto označujejo za enega velikih ameriških romanov, bo kmalu minilo sto let, a zanimanje zanj ni nič manjše. Knjiga je še vedno na vrhu lestvic najbolj priljubljenih knjig vseh časov in na seznamih obveznega branja šolarjev po svetu. Toda če se pri nekaterih starejših delih lahko upravičeno vprašamo o njihovi aktualnosti za današnji čas, sploh v primeru, da so uvrščena v šolski kurikulum, pri Gatsbyju te dileme ni, kajti njegova zgodba je univerzalna: v pripovedi o ameriškem povzpetniku Jayu Gatsbyju, ki se dokoplje do bajnega bogastva in zaslovi z organizacijo zabav, da bi osvojil mladostno ljubezen, plehko lepotico Daisy Buchanan, vendar neslavno propade, je sicer zajeta esenca zlatih dvajsetih let prejšnjega stoletja v ZDA, a Gatsby je literarni lik za vse čase: po poreklu mali človek, ki je bolestno hlepel po uresničenju ameriškega sna; po denarju, moči, ugledu – da bi mu vse to nazadnje prineslo ljubezen. Več

  • Lara Paukovič

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba  Za naročnike

    Izgorelost. Zakaj vse več ljudi ne zmore več?

    Vsako leto v medije prikaplja več zgodb o ljudeh, ki so obvladovali vsa področja življenja: delo, družino, hobije, družabnosti – vsaj videti je bilo tako. Potem pa so se kar naenkrat zrušili, izgoreli. Izgubili so motivacijo za delo, voljo do življenja, v skrajnih primerih je prišlo tudi do popolne fizične izčrpanosti, adrenalnega zloma. Izgorelost je beseda, ki ves čas visi v zraku, tako kot na primer čuječnost, milenijci ali globalizacija. A ljudje so garali od nekdaj in nemalokrat v veliko slabših razmerah kot ljudje v razvitem svetu dandanes. Je mogoče, da se težava v resnici skriva nekje drugje, ne le v prekomernem delu? Je življenje samo tako zelo drugačno? Več

  • Lara Paukovič

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba  Za naročnike

    Izgorelost in prekarnost

    Aljoša Harlamov, publicist in urednik na Cankarjevi založbi, ki je pred leti napisal iskren in odmeven esej o lastni izkušnji izgorelosti s povednim naslovom Delati, delati, umreti, je pred kratkim ponovno javno opozoril na to problematiko. Ob tem pa je izpostavil še en vidik: pri osredotočanju na zgodbe izgorelih deloholikov in perfekcionistov z vrha ali vsaj višjih sfer družbene lestvice pogosto pozabljamo na prekarce, samozaposlene, ki delajo po projektih in izgorijo, ker nimajo izbire, zaradi strahu pred izgubo zaslužka namreč sprejmejo praktično vsako delo. To je še toliko izraziteje, če prihajajo iz socialno šibkejših okolij oziroma nimajo stabilnega ekonomskega zaledja. Več

  • Lara Paukovič

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Družba

    Tudi nacionalka odprla vrata »vplivnežem«

    Lanska zmagovalca Eme Zala in Gašper sta z mladostjo in svežino očitno navdihnila Emine organizatorje, saj so znotraj izbora za Emo 2020 vzpostavili poseben projekt Ema Freš. Ta je bil odprt za vse glasbenike, mlajše od 26 let, ki imajo izdane največ tri avtorske skladbe. Sočasno še vedno traja izbiranje uveljavljenih izvajalcev, a zdi se, da ekipa Eme tokrat bolj stavi na podmladek, Zalin in Gašperjev nastop na Pesmi Evrovizije v Tel Avivu je po njenih besedah pomembno povečal spremljanje te prireditve na spletu, po gledanosti med mladimi pa je bila TV Slovenija letos na drugem mestu med vsemi članicami EBU. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Portret

    Lea Culetto, feministična umetnica: Sama o moški izkušnji ne morem govoriti, ker sem ženska

    Leta 1995 rojena umetnica Lea Culetto je letos končala študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, pri ustvarjanju pa najraje izhaja iz situacij, ki jih je doživela tudi sama ali pa jo neposredno zadevajo, predvsem v navezavi na žensko telo. »Ne pravim, da me moška perspektiva ne zanima – odprta sem za sodelovanja, v katerih bi moški predstavil svojo plat neke izkušnje, jaz pa svojo. Toda sama o moški izkušnji ne morem govoriti, ker sem ženska. Zase veš, kaj se ti je zgodilo, za druge pa lahko le predvidevaš, in to zame ni dovolj.« Njen projekt My Life is a Hairy Tale, serija hlačnih nogavic, okrašenih s kitami iz človeških las, ki postavlja vprašanje, ali bi bile ženske dlake sprejemljivejše, če bi jih urejali tako kot pričeske, ni nastal po naključju: razmišljala je o svojem odnosu do dlak v najstniškem obdobju in se spraševala, zakaj se ji je poraščenost zdela odvratna. Več

  • Lara Paukovič

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Družba

    Padajo kot hruške

    Ne mine teden, ko v prestolnici ne bi opazili novega gradbišča. Zaprte ceste, ulice, križišča; vsepovsod razkopavanje, preurejanje, nove cestne in talne ureditve. A te niso nujno dobra rešitev. Posebej nejasna je ureditev pri Bavarskem dvoru, med hotelom Intercontinental in Kozolcem, kjer se kolesarska steza odsekano konča – in ko želi kolesar zapeljati na desno, na tlakovce, da bi se izognil stebru in reklamnemu panoju pred sabo, ga preseneti rob robnika, ki se na tem mestu zniža in ponikne v tla. Nesreča je praktično neizbežna in na tem mestu so padci s koles že stalnica, vedo povedati gostinci iz okoliških lokalov. Da je območje nevarno, po novem opozarja grafit, ki se je pred kratkim pojavil tik pred koncem kolesarske steze: prikazuje kolesarja, ki pada s kolesa. Več

  • Lara Paukovič

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Kultura

    Tudi moda je (lahko) umetnost

    Pevka Senidah, Slovenka, ki ji je na srbski glasbeni sceni uspel veliki met, se je za spot za svoj megahit Mišići iz kul uličnega dekleta, kakršnega smo spoznali v videospotih za prejšnje komade, na primer Sladjana in Belo, prelevila v divo v oblekah s pridihom starega hollywoodskega glamurja. Za stilsko preobrazbo je zaslužen Damir Raković Ponorelii, mlad slovenski modni oblikovalec (rojen leta 1986), sicer šolan kostumograf, ki kostumske elemente uspešno vnaša v pret-a-porter modo. Umetnosti oblačenja se posveča že petnajst let, zadnja leta pa nase opozarja vse glasneje – po modni reviji na ljubljanskem tednu mode spomladi je prodal skoraj vse predstavljene kose, predstavil se bo tudi na jesenski ediciji modnega tedna. Če je bila spomladanska kolekcija nosljiva, bo jesenska bolj kostumografska, primernejša za na oder, pravi Ponorelii, ki v edinstvene kreacije za nastope in spote oblači tudi glasbenico Kuklo. Več

  • Lara Paukovič

    12. 10. 2019  |  Družba

    Je mogoče, da si zahodna ženska vedno želi tisto, česar nima? 

    V četrtek, 17. oktobra, bodo na mali sceni MGL premierno uprizorili dramo Ure, dnevi čas avtorice Anje Krušnik Cirnski, ki je zasnovana po motivih romana Ure Michaela Cunningama – po njem je leta 2002 nastal tudi film Ure do večnosti z Meryl Streep, Nicole Kidman in Juliane Moore v glavnih vlogah (filmsko recenzijo Marcela Štefančiča si lahko preberete na tej spletni povezavi). Več

  • Lara Paukovič

    10. 10. 2019  |  Kultura

    Kaj imata letošnja Nobelova nagrajenca za književnost s Slovenijo?

    Ko je Švedsko akademijo lani pretresel spolni in finančni škandal, zaradi katerega je izstopilo več članov, so se odločili Nobelovo nagrado za književnost za eno leto zamrzniti in v tem času ponovno vzpostaviti ugled ter kredibilnost akademije. Po daljšem zatišju so torej letos podelili dve Nobelovi nagradi za književnost: lavreatka za leto 2018 je poljska pisateljica Olga Tokarczuk (1962), letošnji lavreat pa avstrijski pisatelj Peter Handke (1942). Več

  • Lara Paukovič

    10. 10. 2019  |  Kultura

    Filmski festival o mestih, urbanosti in arhitekturi

    Po uspešni lanski izvedbi se je kulturno društvo prostoRož, ki se ukvarja z raziskovanjem javnega prostora in njegovega pomena za lokalne prebivalce in družbo, odločilo za organizacijo druge edicije filmsko-urbanističnega festivala EDO, ki je ime dobil po slovenskem arhitektu in urbanistu Edvardu Ravnikarju – prijatelji so ga namreč klicali Edo. Organizatorji festivala so ime izbrali, ker Ravnikarjevo delo še vedno pomembno vpliva nanje kot arhitekte, sociologe in prebivalce Ljubljane. »Ne vemo, ali je bila Edvardova vizija mesta najboljša možna, vemo pa, da še vedno vpliva na nas. Zato festival, ki poskuša razumeti in kritično ovrednotiti različne vizije urbanega razvoja, nosi njegovo ime.« Več