Lara Paukovič

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    11. 1. 2019  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Portret

    Ana Rogel, umetnica

    Osemnajstletna Ana Rogel med vrstniki izstopa po umetniškem talentu, ki na dan prihaja predvsem v njenih slikarskih stvaritvah in risbah. »Rišem in slikam že od malega – sama zase pravim, da sem umetniški otrok,« pove. Ena njenih priljubljenih tehnik je na primer slikanje s kavo, pri katerem nastajajo zanimivi akti, sicer motiv, ki ji je v slikanju najbližje. »Človeško telo zame izraža neko izjemno lepoto, vsaka oblina in gib sta mi kot slikarki navdih za nove umetnine. Ideja slikanja s kavo pa se mi je porodila letos poleti na morju. Okusa kave sicer ne maram, vendar pa mi je bila vedno všeč vizualno in razmišljala sem o tem, kako naj izkoristim to njeno lepoto. Poskusila sem jo vpeljati v to, kar rada počnem in kar je moja strast – slikanje. In delovalo je!« Več

  • Lara Paukovič

    4. 1. 2019  |  Mladina 1  |  Družba

    Ema – sama sebi namen?

    Prejšnji teden je bil objavljen seznam nastopajočih, ki se bodo na EMI 2019 potegovali za nastop na izboru za Pesem Evrovizije: Fed Horses, INMATE, Kim, Lumberjack, Okustični, Raiven, Renata Mohorič, René, Ula Ložar ter Zala Kralj & Gašper Šantl. Če večino imen slišite prvič, niste edini. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    4. 1. 2019  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Portret

    Žan Žveplan, scenarist in producent

    Še pred nekaj leti bi vam Žan Žveplan (letnik 1991) na vprašanje, kaj bo, ko bo velik, odgovoril – pravnik! V srednji šoli je bil odličen debater – pri sedemnajstih je v evropskem parlamentu v Belgiji prejel nagrado za prvo mesto v debati in odločitev za vpis na Pravno fakulteto v Ljubljani se mu je zdela samoumevna. Iz domačih Radeč je torej prišel v glavno mesto na faks, kjer mu je šlo zelo dobro, celo odlično, vse izpite za prvi letnik je namreč opravil v junijskem roku (študentje prava se bodo strinjali, da to ni mačji kašelj), potem pa – osebna kriza. »V tem letu sem ugotovil, da tega niti približno ne želim početi. Če bi padel, bi mi bilo lažje, ker bi si lahko vzel čas za razmislek, tako pa sem se moral zavestno odločiti, da študija ne bom nadaljeval.« Vse bolj mu je postajalo jasno, da ga v resnici zanima pisanje, s katerim se je v prostem času ukvarjal od nekdaj – v osnovni šoli je začel pisati blog z zgodbami v angleščini, redno pa se je prijavljal tudi na natečaje kratkih zgodb. »Toda nisem si predstavljal, da bi iz tega lahko naredil kariero. Sploh ker so me starši vzgajali v smeri, da si moram izbrati delo, ki mi bo prinašalo tudi dober zaslužek.« Kljub temu je bil dovolj pogumen, da je starše seznanil z odločitvijo, da se izpiše s faksa – ker je zamudil rok za prepis na drugo fakulteto, je eno leto delal kot prostovoljec v okviru EVS, Evropske prostovoljne službe, ki spada pod program Erazmus. »Bil sem v Nemčiji, najprej v Bonnu, potem v Berlinu, tam sem vodil nek delovni tabor, kjer smo med drugim delali s HIV pozitivnimi ljudmi, poskušali doseči, da bi se stigma okoli tega zmanjšala. V delu sem zelo užival, to, da sem šel za prostovoljca, je bila ena mojih najboljših odločitev. Vseeno pa sem imel ves čas tudi željo, da bi poskusil srečo na AGRFT. Maja sem se vpisal na dramaturgijo, prišel iz Nemčije domov delat sprejemne izpite in bil sprejet.« Več

  • Lara Paukovič

    28. 12. 2018  |  Mladina 52  |  Kultura

    Pregled leta: Bralni vrhunci

    Eva Markun: Menažerija
    Eva Markun, »suverena zgodbarica«, je z zbirko kratkih zgodb Menažerija, ki jo je izdala kot uršljanka leta 2016, letos slavila že na festivalu Novo mesto short, na knjižnem sejmu pa odnesla še nagrado za najboljši literarni prvenec. Več

  • Lara Paukovič

    28. 12. 2018  |  Mladina 52  |  Družba

    Pregled leta: »Študentke« imajo prednost

    Polje uravnavanja spolne neenakosti se je posebej v zadnjem obdobju razširilo na jezik. Eden od poskusov, da bi odpravili generičnost moškega spola, je na primer podčrtaj, ki poleg oseb moškega in ženskega spola zajema tudi osebe, ki se ne identificirajo z nobenim od spolov (Obiskovalke_ci so vstopile_i.). Še korak dlje pa je napravil senat ljubljanske Filozofske fakultete, ko je maja sprejel sklep, da se bo prihodnja tri leta v pravnih aktih te fakultete za katerikoli spol uporabljal ženski slovnični spol. Ker gre po besedah dekana Romana Kuharja za sklep v internih aktih fakultete, ki niso objavljeni v uradnih listih in ne potrebujejo podpisa predsednika države, je sklep postal veljaven takoj, ko se je senat zanj odločil. Več

  • Lara Paukovič

    28. 12. 2018  |  Mladina 52  |  Kultura

    Pregled leta: Izrojeni kulturniki

    Bojevite razprave o tem, ali si dramatičarka Simona Semenič in hibridna umetnica Maja Smrekar tako ugledno priznanje, kot je letošnja Prešernova nagrada, sploh zaslužita, so bile videti nekako tako: na eni strani zagovorniki umetniške svobode, ki so bili tokrat žal v manjšini, na drugi napadi ad hominem spletnih anonimnežev, pa tudi takih, ki se jim sploh ni zdelo vredno skriti za vzdevkom – in te so izdatno podpihovali tudi desni politiki. Več

  • Lara Paukovič

    21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Kultura

    Pogumne, uporniške, poredne punce ...

    Na začetku leta 2013 sta pisateljica Maria Popova in umetnica Lisa Congdon začeli projekt, ki sta ga poimenovali The Reconstructionists (Revolucionarke). Zamislili sta si, da bosta na blogu vsak teden objavili po eno ilustracijo izjemne ženske, ki je delovala v umetnosti, znanosti ali književnosti in »je spremenila način, kako definiramo svojo kulturo in kako živimo kot posamezniki, ne glede na spol«. Ilustracijo vsake ženske naj bi spremljal esej o njenem delovanju in navedek iz njenega dela ali življenja, ki najbolje ponazarja njenega duha. V enem letu doslednega vsakotedenskega objavljanja se je na spletni strani res zvrstilo več kot 50 ilustracij žensk, ki so zaznamovale zgodovino, med njimi Marie Curie, Maye Angelou, Billie Holiday, Patti Smith, Helen Keller, Eleanor Roosevelt in Simone de Beauvoir. Spremljal jih je kratek življenjepis, ki je strnjeno osvetljeval pomembnost njihovega delovanja za družbo. Več

  • Lara Paukovič

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Kultura

    Nespametno varčevanje

    Eno zadnjih kolumen v Večeru z naslovom »Smrdljive besede in tiste druge« je antropologinja Svetlana Slapšak končala z odstavkom, posvečenim blagodejnemu vplivu knjižnic in knjižničark na družbo. »Zares si ne morem zamisliti boljše skupine, ki bi državljane lahko zapeljala v državljansko držo, in pri tem se ji ni treba niti posebej organizirati«. Več

  • Lara Paukovič

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Družba

    So Delove iskrice res iskrice?

    Poznate iskrice? To so tisti kratki citati znanih ljudi, ki jih kot »misel dneva« vsak dan objavlja časopis Delo. Včasih so simpatične, včasih nam dajo misliti, občasno – no, v zadnjem obdobju kar pogosto – pa se v izboru najde tudi kakšna neposrečena iskrica, tako kot pred kratkim »Če ima ženska vznemirljiv dekolte, jo je bolje gledati v oči« italijanskega pisatelja Pitigrillija (zakaj je to ob vseh navdihujočih mislih, ki jih imamo na voljo, iskrica dneva?) ali Wildova »Če so ženske premočno naličene in premalo oblečene, je to zmeraj znamenje obupa«. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Portret

    Sandra Erpe, kantavtorica in pesnica

    Začela je kot glasbenica – glasbeno se udejstvuje od šestnajstega leta, lani pa je izšel njen glasbeni prvenec, Sinonim za mojo mladost. A čeprav je že besedila na albumu, prav tako kot glasbo, napisala sama, jo je mikala tudi poezija v svoji najbolj osnovni obliki. Tako je letos luč sveta ugledala še njena pesniška zbirka, Prtljaga. Več

  • Lara Paukovič

    30. 11. 2018  |  Mladina 48  |  Kultura

    Zaposleni mladi kulturniki?

    Velja prepričanje, da rednih zaposlitev za mlade v kulturi ni. A to ni povsem res – morda je v kateri izmed »uporabnejših« panog pot do dela hitrejša, vseeno pa zaposlitev na kulturnem področju za mlade ni nemogoča. Eden izmed projektov, ki jim zaposlovanje olajšujejo, je projekt Evropskega socialnega sklada (ESS), ki poteka od leta 2016 in bo trajal do leta 2020, zanj pa je namenjenih dva milijona evrov evropskih sredstev, to pomeni 400 tisoč evrov na leto. Več

  • Lara Paukovič

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Svet

    »Sama je to hotela!«

    Letos so Irci na referendumu podprli odpravo prepovedi splava, kar je bil za Irsko pomemben korak naprej na področju pravic žensk. Toda te dni z Irske prihaja zgodba o posilstvu sedemnajstletnice, ki naj bi bila za storjeno dejanje kriva sama, ker je nosila čipkasto spodnje perilo. Odvetnik moškega, ki naj bi dekle posilil, je osemčlanski poroti (v kateri so bile štiri ženske) namignil, naj ob odločanju o krivdi upoštevajo dekletovo spodnje perilo. In res se je porota odločila, da moški ni kriv. »Ali obstaja možnost, da jo je obtoženec privlačil, da je bila odprta za to, da bi nekoga spoznala in bila z njim? Samo poglejte, kako je bila oblečena. Nosila je tangice s čipko spredaj,« je izjavila višja svetovalka Elizabeth O’Connell. Pri namigovanju, da je bil odnos sporazumen, se ni zmenila za besede dekleta, ki je dejalo, da pred tem nikoli ni imelo spolnih odnosov in da je bilo v dejanje prisiljeno. »Pravkar si me posilil,« naj bi dejalo obtožencu, on pa ji je odvrnil: »Ne, pravkar sva seksala.« Več

  • Lara Paukovič

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Politika

    Moralna panika

    Zgražanje dežurnih moralistov zaradi knjig, predpisanih za domače branje v šolah ali za Cankarjevo tekmovanje, ni nič novega. No, tudi kje v tujini ni dosti drugače – prav zdaj se veliko govori o seznamu prepovedanih del na knjižnem festivalu v vse konservativnejšem Kuvajtu. Med drugim sta se na tem seznamu znašli deli Bratje Karamazovi Dostojevskega in Sto let samote G. G. Marqueza. Na domačih tleh smo že imeli težave z romanom Napačna odločitev Vitana Mala, s knjigama Na zeleno vejo Andreja Predina in Oči Andreja Makuca, ki sta bili leta 2011 predpisani za 8. in 9. razred na Cankarjevem tekmovanju, zadnja razprava v tem slogu pa je tekla o Evangeliju za pitbule Jiřija Bezlaja in o tem, ali gre v tem romanu za pornografijo ali ne. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Družba

    Dr. Marta Verginella, zgodovinarka

    Tržaška zgodovinarka Marta Verginella ima marsikaj skupnega z ženskami, ki so pred leti v njenem domačem tržaškem okolju začele ustvarjati prvi slovenski ženski časopis Slovenka – odločnost, ambicioznost, vztrajnost; zanimanje za družbena in politična vprašanja. Najbrž zato ni naključje, da je prav ona uredila knjigo o Slovenki, ki je ravno te dni doživela ponatis, pripravlja pa se tudi italijanski prevod, niti da je korakala med udeleženci shoda proti neofašizmu, ki je pred kratkim v Trstu potekal sočasno s shodom pripadnikov skrajno desničarskega gibanja CasaPound. Vzpon neofašizma in populizma v Evropi spremlja z zaskrbljenostjo, meni pa, da je močno povezan s širšo politično in družbeno krizo, v kateri je Evropa. »Poleg procesa retradicionalizacije je zelo skrb zbujajoče tudi približevanje levosredinskih strank desničarskemu diskurzu – z drugimi besedami, levosredinsko prevzemanje desne politične agende,« pravi. Več

  • Lara Paukovič

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Dogodki

    Prihaja kolektiv BADco

    Konec tedna se v ljubljanskem Kinu Šiška začenja že sedmi CoFestival, mednarodni festival sodobnega plesa. Odprla ga bo plesna predstava Opus Christosa Papadopoulusa, grškega koreografa, ki grško gledališče povezuje s sodobnim plesom. Več

  • Lara Paukovič

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Družba

    Enakost spolov

    Inštitut za proučevanje enakosti spolov je predstavil izsledke raziskave Enakost spolov na slovenskem političnem parketu. Raziskava je trajala tri mesece, za vpogled v enakost spolov pa je pomemben prvi del analize, v katerem so stranke odgovarjale na temeljna vprašanja, med njimi tudi, za kakšne ukrepe na tem področju bi si prizadevali v državnem zboru. Več

  • Lara Paukovič

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Kultura

    Narod pesnikov in pisateljev

    Lani je v Sloveniji izšlo več kot 170 romanov. Poleg tega vsako leto izide od 250 do 300 pesniških zbirk. Zdaj veste, zakaj se vam dozdeva, da se skoraj vsak tretji človek, ki ga poznate, razglaša za pisatelja ali pesnika. Za primerjavo: leta 1991 je izšlo le 17 romanov in vsi so morali biti res kakovostni. Kristalni čas Lojzeta Kovačiča, izdan prav tega leta, je bil na primer še predlani izbran za najboljšo knjigo zadnjih 25 let. Več

  • Lara Paukovič

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Družba

    Svet v malem

    Morda so živilske trgovinice z dušo že pred leti izrinili giganti Mercator, Spar, Hofer in Lidl, a na nekaterih koncih po prestolnicah še lahko opravite malenkost bolj oseben živilski šoping – z multikulturno noto. Več

  • Lara Paukovič

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Kultura

    Klasika v novi preobleki

    Le kakšen bi bil odnos osnovnošolcev in dijakov do klasičnih del slovenske literature, če bi jim bila predstavljena inovativneje, recimo v stripu ali kot risoroman? Najbrž težko slabši kot zdaj, ko najstnikom dela, kakršna so Kmetske slike Janka Kersnika, Deseti brat Josipa Jurčiča in Visoška kronika Ivana Tavčarja, ki so – kljub številnim sodobnim romanom, ki bi si to morda bolj zaslužili – vsa še vedno na seznamu obveznega šolskega branja, nemalokrat povzročajo hude travme. Še ena takšna šolska travma je Ivan Cankar, tega se zavedajo številni avtorji in preučevalci njegovega opusa, zato so nam letos, ob stoletnici pisateljeve smrti, priskrbeli dela, ki njegovo literaturo, pa tudi življenje predstavljajo na komunikativen, za mlade bralce manj zatežen način. Takšna je črtica Skodelica kave v obliki slikanice z ilustracijami Petra Škerla, ki je zanje pred kratkim dobil nagrado Kristine Brenkove, strip Ivan Cankar: podobe iz življenja Blaža Vurnika in Zorana Smiljanića pa dela iz zbirke Cankar v stripu, na primer Moj lajf Boštjana Gorenca - Pižame in Tanje Komadina. Več

  • Lara Paukovič

    2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Kultura

    Praznik knjige za 1324,92 evra

    Še malo in spet bo v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal Slovenski knjižni sejem, praznik knjige in eden največjih ter najteže pričakovanih literarnih dogodkov leta. Več

  • Lara Paukovič

    2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Kultura

    Gledališče in razredni boj

    V nedeljo je potekala sklepna slovesnost 53. Borštnikovega srečanja, na kateri so kot vsako leto podelili nagrade za najboljše izdelke pretekle gledališke sezone. Z osrednjo nagrado festivala, uglednim Borštnikovim prstanom, so letos ovenčali Janeza Škofa, igralca »toplega srca in globokega duha«, kot je o njem dejala lanska nagrajenka Saša Pavček. Podelili pa so tudi veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev in nagrade za režijo, dramaturgijo, scenografijo, glasbo, mlado igralko, igro, nagrado žirije ter nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Več

  • Lara Paukovič

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Družba

    Pustite mojega prijatelja pri miru

    Pred približno letom je Louisa C. K., slavnega komika, še enega moškega na poziciji moči, pet žensk obtožilo, da jih je spolno nadlegoval. Bodisi jih je spraševal, ali lahko masturbira pred njimi, bodisi je to dejansko počel – v živo ali prek telefona. Louis C. K. je sicer eden redkih moških, katerih obtožbe je sprožila kampanja Jaz tudi, ki so svoja dejanja priznali in se zanje javno opravičili – seveda to ne pomeni, da so zato kaj bolj dopustna. »Takrat sem samemu sebi govoril, da je to, kar sem naredil, v redu, ker sem ženske vedno vprašal, ali jim lahko pokažem penis. Ampak pozneje v življenju sem se naučil, da ko imaš moč nad neko drugo osebo, vprašanje, ali hoče videti tvoj penis, v resnici ni več vprašanje. Izkoristil sem to, da so me ženske občudovale,« je zapisal v sporočilu za javnost. Več