Vanja Pirc
-
20. 4. 2012 | Mladina 16 | Politika
V Sloveniji te dni gostuje Američan Richard Stallman, ki velja za avtoriteto na področju proste programske opreme. Gostijo ga po vsem svetu, svoja razmišljanja in konkretna dognanja pa bo v soboto predstavil tudi na predavanju v Moderni galeriji v Ljubljani.
-
20. 4. 2012 | Mladina 16 | Kultura | Portret
Naredi-sam duet: Handmade in Moste
V ljubljanskih Mostah, blizu toplarne, stoji vila častitljive starosti z imenom Mojmir. Pred dobrim letom sta se okrog nje potikala študenta arhitekture Klara in Klemen. Občudovala sta staro meščansko poslopje in še največ pogledovala k ves čas zaroletanemu stanovanju v prvem nadstropju. Nekega dne, ko je njuna radovednost že presegla vse razumne meje, je do njiju pristopil eden od stanovalcev in povprašal, kaj vendar želita. In morala sta mu povedati. Stanovanje, ki je bilo očitno zapuščeno, želita obnoviti in v njem tudi živeti.
-
13. 4. 2012 | Mladina 15 | Družba
Dr. Joanna McKay: »Ni nepomembno, da Angela Merkel nima otrok.«
Ženske sestavljajo dobro polovico slovenskega prebivalstva, a v politiki jih je le za vzorec. Še manj se jih prebije na najvišje položaje. Še nikdar nismo imeli premierke ali predsednice države. V sedanji vladi sedi ena sama ministrica. Zaradi kvot imamo vsaj rekordno tretjino poslank. A kvote so le začetek. Največja ovira je spoznanje žensk samih, da najverjetneje ne bodo zmogle dovolj dobro krmariti med politično kariero in družinskim življenjem. Na koncu praviloma izberejo slednje.
-
13. 4. 2012 | Mladina 15 | Kultura | Portret
Mina Fina, oblikovalka, ilustratorka in vidžejka
Prejšnji četrtek sta bila Center in galerija P74, ki domujeta v novi kulturni četrti v ljubljanski Šiški, odeta v temo in zvočno podlago mladega benda Your Gay Thoughts. Osvetljena je bila le ena stena, na njej pa je kraljevala velika črna luna, okoli katere so ves čas poplesovale drobne in nekoliko večje podobe spreminjajočih se barv in oblik. Zanke, ki so uravnavale njihovo gibanje, je v rokah vihtela ena naših najbolj prepoznavnih vidžejk Mina Fina.
-
13. 4. 2012 | Mladina 15 | Družba
Potem ko je na referendumu padel družinski zakonik, so ostale vse novosti v njem, ki jih je stroka sicer prepoznala kot boljše od dosedanjih zakonskih rešitev, potisnjene na stranski tir. Ker v prihodnjem letu z zakonodajo ni dovoljeno zaobiti referendumske volje, med drugim ostajata zamrznjeni sodobnejša definicija družine in prepoved telesnega kaznovanja otrok. Zamrznjena pa ostaja tudi možnost za uvedbo porok istospolno usmerjenih. Ti lahko svojo partnersko zvezo le registrirajo.
-
12. 4. 2012 | Mladina 14 | Kultura
Leta 2002 je pred 500 gledalcev, zbranih v enem od londonskih gledališč, stopil Gunther von Hagens in odigral svojevrstno predstavo: pred njimi je v živo opravil obdukcijo. Šlo je za prvo javno obdukcijo na britanskih tleh po 170 letih, in čeprav je njen avtor trdil, da se je je lotil izključno z izobraževalnimi nameni, je dogodek v javnosti naletel na precej zgražanja. Tik pred zdajci ga je skušal preprečiti inšpektor, posredovala je tudi policija, a obdukcija je bila opravljena in pozneje jo je predvajala televizija Channel 4. Po oddaji je prejela 130 pritožb.
-
6. 4. 2012 | Mladina 14 | Kultura | Portret
Sašo Sedlaček, multimedijski umetnik
Novembra je bilo v Kulturnem centru Tobačna 001 opaziti silno nenavaden prizor. Čeprav so vsi kadilci v skladu z zakonodajo kadili zunaj, sta se tudi v notranjosti galerije vztrajno širila cigaretni vonj in dim. Nekdo je torej kadil tudi v tem zaprtem javnem prostoru. In to verižno.
-
30. 3. 2012 | Mladina 13 | Kultura | Portret
Miha Artnak je tisti brkati in včasih tudi bradati mladi mož, ki pred svojim imenom že nekaj časa neguje besedo The. Zakaj je izbral ravno angleški določni člen? Gre za samovšečnost? Za modni dodatek? Za samoironijo? Se je s tem morda samoinstitucionaliziral? Interpretacij je neskončno mnogo. Ena ključnih pa je ta, da je njegov The tudi simbol prepričanja, da vsak od nas ni »kar eden«, temveč je »nekdo«. In če je vsak posameznik pomemben že, ko plujemo vsak svojo pot, koliko kreativne, miselne in morda celo revolucionarne energije se lahko nakopiči šele, če vsaj občasno stopimo skupaj. Sploh, če so naše lepilo ideje, ki lahko prinesejo premik na boljše.
-
23. 3. 2012 | Mladina 12 | Politika
Prejšnji četrtek so na okrogli mizi Zbora za republiko govorili o nujnem omejevanju proračunskega trošenja. Hkrati so s prstom pokazali na »privilegirane interesne skupine«, ki so »zelo spretne pri izkoriščanju državne blagajne« in se varčevanju menda krčevito upirajo.
-
23. 3. 2012 | Mladina 12 | Kultura | Portret
Sarkastična, ironična, cinična. S temi besedami največkrat opisujejo njen pesniški izraz. Njene tarče so intelektualci na robu živčnega zloma, lepo oblečeni svobodnjaki, zanič pesniki, epski ljudje … pravzaprav celoten sistem, v katerega je kot literatka vstopila tudi sama. A ne secira le drugih, kritična je tudi do sebe. »Predvsem do sebe. Ostalo je sekundarnega pomena,« priznava. Pri tem jo vodita občutek za odgovornost in resnicoljubnost. Prepričana je, da še nobena potlačitev na osebni ali politični ravni ni prinesla ničesar dobrega.
-
16. 3. 2012 | Mladina 11 | Družba
Model za sladoledne lučke v obliki jadrnice. Sova, izrisana s kavnimi zrni. Zavitek z vaniljevim pudingom in cimetom. Inštalacija iz roza samolepilnih lističev. Žurplac za piknik. Svetla in prostorna dnevna soba. Perfektna siva torba z rjavimi ročaji. Črn plašč. Naslovnica najljubšega grafičnega romana. Poster najljubšega filma. Novo delo dobro znane ilustratorke. Duhovito delo povsem na novo odkritega oblikovalca. Fantovska ura, ki bi jo zlahka nosilo še tako nefantovsko dekle.
-
16. 3. 2012 | Mladina 11 | Kultura | Portret
Če ste se zadnje čase sprehajali po središču Maribora, ste morda opazili kakšnega od 30 znakov, ki na novo urejajo dogajanje na tamkajšnjih ulicah. Ne gre za klasične prometne znake, zato mimoidočim ničesar ne prepovedujejo ali zapovedujejo. Namesto tega jih spodbujajo in opogumljajo, naj sredi ulice, na križišču, pod obokom, na mostu ali v parku za trenutek postojijo, se objamejo in poljubijo. In ni jih malo, ki to res počnejo.
-
16. 3. 2012 | Mladina 11 | Politika
Prejšnjo sredo so dvorano Slovenske kinoteke napolnili slovenski filmarji. Prišli so predstavniki Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev, Društva slovenskih režiserjev, Društva Filmski producenti Slovenije, Združenja filmskih snemalcev Slovenije in Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Boris Cavazza je nato prebral njihovo skupno izjavo, s katero odločno nasprotujejo napovedani ukinitvi Slovenskega filmskega centra (SFC).
-
9. 3. 2012 | Mladina 10 | Kultura | Portret
Stanka Hrastelj, pesnica in pisateljica
Njena dela govorijo o ljubezni. O pesnikih. O tem, zakaj ne marati mame. O tem, kako je živeti z bolnikom s shizofrenijo. Govorijo pa tudi o življenju v malem kraju. Tam ne prodajajo kave znamk Illy in Lavazza. Gospodinjstva imajo v povprečju pet kokoši. Na okenskih policah rastejo bršljanke. Na cesti je veliko povoženih živali. Ampak tako je menda tudi v drugih krajih. In tudi v Italiji. »Zdaj sem potolažena,« zapiše na koncu pesmi Pristajam na možnost, da je v našem kraju tudi kaj lepega.
-
9. 3. 2012 | Mladina 10 | Družba
Darja Zaviršek in Ana Marija Sobočan sta izdali knjigo Mavrične družine grejo v šolo, v kateri sta predstavili izsledke raziskave o tem, kako so v slovenskih šolah sprejete družine istospolno usmerjenih. Ugotovili sta, da se te družine pri nas najpogosteje skrivajo. Starši pred učiteljicami navadno ne razkrijejo svoje spolne usmerjenosti, prav tako o njej pred učiteljicami ali sošolci ne govorijo otroci. Razlog za skrivanje so izključno homofobni odzivi okolja.
-
V Vodnikovi domačiji od danes Center sonoričnih umetnosti
Na Vodnikovi domačiji bo drevi ob 18. uri odprl vrata Center sonoričnih umetnosti Vodnikova domačija. Otvoritveni program bo sooblikoval pester nabor slovenskih in mednarodnih umetnikov, ki bo napolnil vse prostore Vodnikove domačije. Uvedla ga bo predpremiera sonorične invokacije Vrnivec Hanne Preuss, Jake Šimenca in Luke Umeka. Tukaj pa si lahko preberete portret umetnice Hanne Preuss:
-
V torek popoldne so kulturniki pred ljubljansko vilo, kjer domuje Društvo slovenskih pisateljev, razvili slovensko zastavo in prebrali protestno izjavo, nato pa začeli prebirati svoja književna dela. Šlo je za še eno v vrsti manifestacij proti odpravi samostojnega ministrstva za kulturo, za katero se je odločila sedanja vlada.
-
Kitch, umetniško-aktivistični duo
Ko sta se pred poldrugim de–setletjem našla, je bil Nenad umetnik, Lana pa aktivistka. Danes sta oba oboje. Njuna umetnost v sebi vedno nosi družbenokritični naboj, sporočilo, angažma. Umetnost, ki je samo lepa, estetska, ju ne zanima.
-
Radio Slovenija je konec januarja predvajal oddajo Labirinti sveta, v kateri je novinar Matej Šurc spregovoril o samodržcih. Njen uvod in zaključek sta sprožila buren odziv stranke SDS in ta je zahtevala sankcije zoper avtorja oddaje. Zdaj so ga doletele. Šurc do nadaljnjega ne bo več smel ustvarjati te oddaje.
-
Kdor malce podrobneje spremlja napise in poslikave na stenah ljubljanskih zapuščenih objektov, obzidjih, v garažah in podhodih ter v njih ne vidi nesmiselnega vandalskega čečkanja, temveč nepogrešljiv prispevek k življenju v mestu, je gotovo že opazil napis 1107.
-
V Novem mestu je leta 1920 potekala Novomeška pomlad, kulturno-umetniška manifestacija umetnikov mlajše generacije, ki je pozneje prerasla v prebujevalnico narodne zavesti. Zdaj med mladimi spet vre. Ker so prepričani, da občina ne namenja dovolj pozornosti mladinski politiki in se ne odziva na aktualno dogajanje v kulturi, so te dni pripravili več manifestacij z izobešenimi transparenti, odprtimi pismi in alternativnim pustovanjem pred mestno hišo. Simbolično so se poimenovali Druga novomeška pomlad.
-
V oddaji Pogledi Slovenije na TV Slovenija smo si prejšnji četrtek v živo ogledali intervju z novim predsednikom vlade. Voditelj Uroš Slak se je z Janezom Janšo sešel sam, ena na ena, brez množice polemičnih sogovornikov, in njun pogovor je, kot vsakič doslej, zbudil precejšnjo pozornost.
-
Ko se je Jasna Suhadolc sredi 90. let vpisala na ljubljansko Ekonomsko fakulteto, si niti približno ni predstavljala, da se bo poldrugo desetletje pozneje ukvarjala z digitalnim komuniciranjem, ki mu sama pravi »poroka med informacijskimi tehnologijami in komunikacijo«. Takrat še ni mogla vedeti, da bo obstajala takšna panoga, kaj šele, da se bo med drugim ukvarjala s svetovanjem podjetjem in organizacijam, kako komunicirati na družbenih omrežjih, kot sta Facebook in Twitter. A vedno več jih je, ki se zavedajo pomena tovrstne komunikacije in se pri tem obrnejo na profesionalce.
-
Te dni je bilo v središču Maribora opaziti pešce, ki so postavali pred starimi hišami z razdrapanimi fasadami. Pomikali so se od ene do druge, in čeprav njihova pot ni bila dolga, so kljub neznosnemu mrazu naredili sedemnajst postankov. Sedemnajst postankov za sedemnajst slik, ki sta jih po pročeljih zapuščenih hiš premišljeno izobesila avtor scenarija Zdravko Duša in ilustrator Damijan Stepančič ter jih povezala v ulični strip Violent.
-
Verjetno ni zvoka, ki mu ne bi znala dobro prisluhniti in ga nato še spraviti iz sebe. Govor. Petje. Kričanje. Jok majhnega otroka, ki spominja na paritveni klic mačk. Hreščeči zvok avtomata za kavo, ki ga v kavarni ponovi kar tako mimogrede. Ni takšne vrste »posnemovalka« kot Jure Godler ali Marjan Šarec, čeprav njune vokalne sposobnosti zelo ceni, zna pa reuprizoriti najrazličnejše glasove, šume, zvoke. Tudi glasove občutij, dreves ali pa rdeče barve. Bi zmogla uglasiti tudi aktualne družbene razmere? »Definitivno. Tudi s telesom bi bilo mogoče upodobiti hektiko, v kateri smo se znašli, z glasom pa sploh,« je prepričana.
-
Tomaž Gorkič, filmski ustvarjalec
Že poznate film, v katerem govorijo o Adamu in Evi ter o tem, da naj izvirnega greha ne bi sprožila kača, ki je zapeljala Evo, temveč moški drugih ras in njihovo »Satanovo seme«? Če ga še ne poznate, vas bo morda presenetilo, da gre za eno redkih slovenskih grozljivk. Ja, gre za čisto pravi horror film, v katerem šprica kri. A ker gre za pravi horror film, ta hkrati ponuja tudi kritičen pogled na družbo, v kateri živimo. Ogledalo nastavlja zlasti »korporaciji« RKC, saj je scenarij z rasističnim besednjakom nastal na podlagi zapisov v Bibliji, cerkvi pa v obraz med drugim vrže tudi njeno sodelovanje z nacisti v drugi svetovni vojni in pedofilijo v duhovniških vrstah.
-
Nekateri mediji, denimo Reporter in portal Politikis, so se te dni zgroženo razpisali o tem, da naj bi bila informacijska po–oblaščenka Nataša Pirc Musar širila sovražni govor, ker je na Twitterju zapisala, da bo na prireditev ob dnevu varstva osebnih podatkov prišla oblečena v črtomirko. Očitali so ji, da je s tem zapisom žalila Črtomirja, sina Janeza Janše, a v njihovi zgodbi je manjkalo nekaj ključnih podrobnosti.
-
Družinski zakonik: Gnili kompromis
V ponedeljek je Družinska pobuda, ki jo vodi Tomaž Merše, ponudila kompromisni predlog družinskega zakonika, s katerim naj bi se izognili bližnjemu referendumu. Tega zahteva druga skupina državljanov, ki si je nadela ime Civilna iniciativa za družino in pravice otrok in jo vodi Aleš Primc. S kompromisom naj bi bila volk sit in koza cela, pa še privarčevali bi.
