Tamara Kajtazović

  • Tamara Kajtazović

    20. 2. 2015  |  Mladina 8  |  Kultura

    Kultura za vse!

    Britanska vlada je leta 2001 odpravila vstopnine v narodne muzeje z namenom razširitve dostopa do kulture in dediščine. Obisk v muzejih, ki so pred tem zaračunavali vstopnino, se je v desetletju podvojil. Podobna pobuda se je pojavila tudi v Sloveniji, dal pa jo je arhitekt Grega Košak, ki je pozval k sistematičnejši uvedbi brezplačnih obiskov, predvsem za mlajše občinstvo. Več

  • Tamara Kajtazović

    20. 2. 2015  |  Mladina 8  |  Družba

    Z umetnostjo nad občinsko politiko

    Umetniki Avtonomne kulturne cone Sokolc so z lastnimi sredstvi in močmi obnovili veliko dvorano sicer propadajočega prvega narodnega doma na slovenskih tleh, Sokolskega doma v Novem mestu. Obnovili so jo za namene že tradicionalnega pustnega karnevala. Letos so želeli pripraviti velik sprevod v središču mesta in so občino zaprosili za finančno pomoč pri izvedbi, a ostali praznih rok. »V stroške smo vračunali samo denar za material, potne stroške gostujočih performerjev in podobno. Ampak ko smo dobili zagotovljeno le desetino teh sredstev – pa še to smo morali vložiti sami in ne vemo, ali bo dejansko povrnjeno, smo se odločili denar raje vložiti v material za obnovo dvorane in karneval pripraviti v manjšem obsegu,« pojasnjuje Sebastjan Šeremet, vodja kolektiva v Sokolskem domu. Kljub birokratskim in finančnim oviram so pripravili pustni Rudolfov kabaret, kot so ga ob 650. obletnici ustanovitve mesta poimenovali po ustanovitelju. Več

  • Tamara Kajtazović

    13. 2. 2015  |  Mladina 7  |  Družba

    Pernati vandali?

    Pokopališče Navje je kulturni spomenik državnega pomena. Po načrtih Jožeta Plečnika je bilo s sodelovanjem arhitekta Iva Spinčiča spremenjeno v »park spomina na velikane slovenske kulture kot simbolni slovenski Panteon«, kakor piše v obrazložitvi odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena. Več

  • Tiha nestrpnost

    V Sloveniji začenja te dni delovati Svet za odziv na sovražni govor, zastavljen kot neodvisno telo za javno odzivanje na sovražni govor. Odzivanje je pogosto edini način sankcioniranja oblik izražanja, ki širijo, razpihujejo, spodbujajo ali opravičujejo rasno in drugo sovraštvo. Sovražni jeseniški grafit »Ubi sve muslije« je recimo zbudil pozornost in bil prijavljen policiji, sovražni govor pa v javnosti nemalokrat ostane neopažen in nekaznovan. Več

  • Tamara Kajtazović

    1. 2. 2015  |  Družba

    Koliko časa objava ostane na internetu?

    Ko je nekaj enkrat na internetu, bo tam ostalo za vedno, nas pogosto strašijo. Vendar to ni povsem res. Povprečna življenjska doba spletne strani je sto dni. Obstajajo pa internetni arhivi, ki poskrbijo, da vsebina ostane arhivirana za vedno. Več

  • Tamara Kajtazović

    30. 1. 2015  |  Mladina 5  |  Politika

    Znova o simbolih

    Državni zbor je na pobudo SDS že tretjič obravnaval predlog sprememb in dopolnitev zakona o grbu, zastavi in himni ter o slovenski narodni zastavi. Po besedah predlagateljev je temeljno vprašanje, ali »smo družba evropskih vrednot in zavedanja pomena lastne države in njenih simbolov ali pa še vedno raje poveličujemo pretekle totalitarne simbole«. Predlog je bil s 54 glasovi proti zavrnjen. Se več kot polovica državnega zbora ne zaveda pomena lastne države? So vprašljiva merila, po katerih predlagatelji zakona merijo domoljubje? Več

  • Tamara Kajtazović

    23. 1. 2015  |  Mladina 4  |  Politika

    Nediplomatsko

    Zunanji minister Karl Erjavec je na nedavnem posvetu slovenske diplomacije dejal, da bo leto 2015 »priložnost, da se mednarodna skupnost kot celota, pa tudi Slovenija s svojo zunanjo politiko, ozre nazaj na pretekle mejnike ter se vpraša, kaj se lahko iz njih naučimo in kaj lahko izboljšamo«. Več

  • Tamara Kajtazović

    23. 1. 2015  |  Mladina 4  |  Družba

    Razgaljena dekleta

    Britanski časnik The Sun je nedavno sprejel odmevno odločitev, da po več kot desetletju objavljanja fotografij golih žensk ukine slavno rubriko »deklet s tretje strani«. Umik so pozdravili številni kritiki, ki so nestrinjanje z »zastarelo in seksistično« rubriko izrazili v peticiji z 215.000 podpisniki. Več

  • Tamara Kajtazović

    16. 1. 2015  |  Mladina 3  |  Politika

    Popovičeva mladinska politika

    Društvo prijateljev zmernega napredka (DPZN) že dve desetletji deluje v alternativni kulturi in mladinski politiki v Mestni občini Koper. V ta namen je leta 1993 od občine v upravljanje dobilo prostore, v katerih danes deluje Mladinski in kulturni center Koper (MKC). »Naše društvo, ki je osrednji steber dejavnosti v Mladinskem, kulturnem, socialnem, multimedijskem, medgeneracijskem in muzejskem centru (MKSMC), ureja vsak dan osveženo spletno stran www.dodogovor.org in na njej že deseto leto pušča pisane, foto in video sledi. Odprite to stran ali pa nam posvetite več prostora,« o delovanju društva spregovori njegov vodja Marko Brecelj. Več

  • Tamara Kajtazović

    16. 1. 2015  |  Mladina 3  |  Politika

    Protiislamske nalepke

    Na izložbenem oknu prodajalne kebaba v Ljubljani so se pojavile nalepke z napisom »Eurorabia? Ne, hvala,« ki pozivajo k »zaustavitvi islamizacije Evrope«. Nestrpni posamezniki so nalepke najverjetneje dobili pri organizaciji Avtonomni nacionalisti, ki na svojih spletnih straneh ponuja še več gradiva s sovražno naravnano vsebino. Nalepke so se pojavile le nekaj dni po terorističnem napadu islamskih skrajnežev na francoski satirični časnik. Dr. Gorazd Kovačič s Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da manjše organizirane skupine skrajne desnice take dogodke pogosto izkoristijo, da izražajo nestrpnost. »Ekstremistični desničarski diskurz je po navadi najbolj izražen ravno v času družbenih prelomov, ki jih zaznamujejo posamezni dogodki,« pojasnjuje tudi dr. Andreja Vezovnik s Fakultete za družbene vede. Bolj ali manj očiten protiislamski oziroma ksenofobni diskurz je v Sloveniji stalnica in se vleče že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, dodaja. Več

  • Tamara Kajtazović

    31. 12. 2014  |  Mladina 1  |  Politika

    Slava vojvodine Kranjske

    Na omrežju Twitter je začel krožiti odlomek iz Zakonika in ukaznega lista vojvodine Kranjske iz leta 1869, torej iz zgodnjih let Avstro-Ogrske. Odlomek navaja člen o obsojenih poslancih. Zakon oziroma »8. postava« določa, da »če je poslanec deželnega zbora zaradi kakega kaznivega dejanja obsojen na kako kazen, ki ima po zakonu to posledico, da izgubi pravico biti voljen in voliti v deželni zbor, potem tudi sam ne sme biti več del deželnega zbora«. Gre za člen, ki je urejal odvzem funkcije, če je bil poslanec deželnega zbora med mandatom obsojen zaradi kaznivega dejanja. Več

  • Tamara Kajtazović

    19. 12. 2014  |  Mladina 51  |  Kultura

    Kulturni evro za mlade glasbenike

    Družbeno odgovorna pobuda »kulturni evro«, ki jo je letos začel Zavod Kino Šiška, je že obrodila prve sadove. Z obveznim prispevkom dveh evrov, ki ga morajo plačati obiskovalci dogodkov, vpisani na seznam gostov ali novinarjev, oziroma imetniki vabil in nagradnih vstopnic, je zavod letos zbral 5688 evrov bruto. Več

  • Tamara Kajtazović

    12. 12. 2014  |  Mladina 50  |  Politika

    Urbane točke

    Mladinski svet Velenje je razvil interaktivni portal Urbane točke: Velenje (urbanetocke.si), s katerim želi omogočiti neposredno politično participacijo posameznikov v lokalnem okolju. Na portalu uporabniki vnašajo komentarje o različnih lokacijah v občini. Tako je bilo, odkar portal obstaja – zaživel je konec oktobra –, identificiranih 15 točk, od tega je bilo sedem pripomb s predlogom rešitve, štiri zanimivosti, dve priporočili za preživljanje prostega časa in dve pohvali. Velenjčani so sicer poleg portala razvili tudi mobilno aplikacijo, z novim letom pa bodo točke začeli fizično označevati z nalepkami. Več

  • Tamara Kajtazović

    12. 12. 2014  |  Mladina 50  |  Politika

    Rušenje kulturne dediščine

    Mestna občina Celje je porušila Rakuschev mlin, kulturni spomenik, ki ga je v začetku oktobra prizadel požar. »Rakuschev mlin je bil pomemben materialni preostanek, ki je pričal o industrializaciji Celja, enega najpomembnejših mest v Sloveniji, kar se tiče industrijskega razvoja,« razlaga dr. Marija Počivavšek iz celjskega Muzeja novejše zgodovine. Takih spomenikov imamo v slovenskem prostoru zelo malo. Več

  • Tamara Kajtazović

    12. 12. 2014  |  Mladina 50  |  Politika

    Več kot 16.000 podpisov

    Na spletu se je pojavila pobuda za sprejetje zakona o prepovedi opravljanja vseh političnih funkcij pravnomočno obsojenim, podpisalo pa jo je že več kot 16 tisoč ljudi. »Državni zbor odloča o sprejemanju zakonodaje in zdi se mi absurdno, da lahko pri tem sodeluje nekdo, ki je pravnomočno obsojen za koruptivna dejanja. To je tako, kot bi na primer Al Capone, medtem ko je sedel v zaporu, sodeloval pri sprejemanju ameriške (davčne) zakonodaje,« pojasnjuje razloge za pobudo avtor Tugo Zaletel, pisatelj ter direktor Medijske Hiše Satir (zavoda za promocijo alternativne kulture). Ustavno sodišče je Janši, obsojenemu v zadevi Patria, začasno vrnilo poslanski mandat. V nadaljevanju bo presojalo ustavnost zakona o poslancih. Več

  • Tamara Kajtazović

    5. 12. 2014  |  Mladina 49  |  Družba

    Anonimno o nepravilnostih

    V Cankarjevem domu je od pomladi nameščen nabiralnik z napisom »Prijave suma koruptivnih dejanj«, ki je sicer na stopnišču, na katero obiskovalci bolj redko zaidejo. Več

  • Tamara Kajtazović

    30. 11. 2014, 09:00  |  Družba

    Kaj sporočamo s smeški? ;-) 

    Smeški, ki so bili nekoč sestavljeni iz enostavnih znakov :-), so prerasli v industrijo aplikacij, ki ponujajo najrazličnejše vrste slikovnih smeškov oziroma emojijev in ikon. Tipkovnice pametnih telefonov imajo sedaj že v osnovi okrog 850 slikovnih smeškov za različna čustva in dejanja. Kot ugotavljajo znanstveniki, smeški spreminjajo naravo spletnega komuniciranja in lahko na uporabnika in njegovo komunikacijo vplivajo veliko bolj, kot se zdi na prvi pogled. Več

  • Tamara Kajtazović

    21. 11. 2014  |  Mladina 47  |  Politika

    Spet neresen pristop?

    Nobenega dvoma ni več: katastrofalna škoda, ki jo v Sloveniji povzročajo poplave, je predvsem posledica slabe poplavne varnosti. Poleg poseljevanja poplavno ogroženih območij, do česar prihaja predvsem zaradi gospodarskih interesov in pritiskov investitorjev, pa je največji problem upravljanje voda. Za vzdrževanje vodotokov je odgovorna država, ki naj bi urejala to področje s podeljevanjem koncesij. »V preteklosti so dela opravljala javna vodnogospodarska podjetja za znatno večja finančna sredstva ob dobrem nadzoru države. Privatiziranje teh podjetij je pripeljalo nekatera podjetja v stečaj in ob drastičnem zmanjševanju stroškov za redno vzdrževanje prispevalo k zmanjšanju poplavne varnosti,« pravi prof. dr. Matjaž Mikoš, dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Več

  • Tamara Kajtazović

    21. 11. 2014  |  Mladina 47  |  Kultura

    Ulice s potencialom za srečo

    Če ste se v zadnjem času sprehajali po ljubljanski četrti Tabor, ste ob pogledu na označbe ulic morda pomislili, da ste se izgubili: Ulica s potencialom za srečo, Popolna ulica za pogovor z neznancem – v središču mesta najdete petnajst ulic s podobno poetičnimi imeni. Označbe so delo danskega umetniškega kolektiva hello!earth, ki ga je v Ljubljano povabil zavod Bunker v okviru festivala Mladi levi. Kolektiv je podoben projekt izpeljal že na Portugalskem. Več

  • Tamara Kajtazović

    21. 11. 2014  |  Mladina 47  |  Politika

    Visoka odpravnina

    Vlada je na predlog notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar razrešila generalnega direktorja policije Stanislava Venigerja. Zaradi tega mu na podlagi 113. člena zakona o organiziranosti in delu v policiji pripada odpravnina 72.665,64 evra bruto. Vendar Veniger ni izjema, od nastopa Cerarjeve vlade je bilo zaradi menjave kadrov po nepopolnih podatkih in ocenah izplačanih že okoli 120.000 evrov odpravnin.. Več

  • Tamara Kajtazović

    16. 11. 2014  |  Svet

    Podnebne spremembe ogrožajo naravno dediščino

    Več kot tretjina svetovne naravne dediščine je ogrožene, razkriva poročilo Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN). Najnevarnejšo grožnjo trenutno predstavljajo invazivne vrste rastlin in živali, najbolj resna potencialna grožnja pa so podnebne spremembe. Slovenske Škocjanske jame spadajo med lokacije z dobrimi obeti za ohranitev. Več

  • Tamara Kajtazović

    14. 11. 2014  |  Mladina 46  |  Družba

    Erasmus po slovensko

    Erasmus+ je program sodelovanja na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Program zagotavlja študijske izmenjave, v okviru katerih lahko študentje del obveznosti opravijo na partnerski ustanovi v tujini. Leta 2013/14 je v sklopu Erasmusa na Univerzo v Ljubljani prišlo 1151 tujih študentov. Več

  • Tamara Kajtazović

    7. 11. 2014  |  Mladina 45  |  Kultura

    Družbeno odgovorna kultura

    Zavod Kino Šiška se je letos spomladi odločil za družbeno odgovorno pobudo »kulturni evro«, ki je že takrat sprožila plaz kritik, saj naj bi novinarjem in fotografom onemogočala opravljanje dela. Gre za obvezen prispevek dveh evrov, ki ga morajo plačati obiskovalci dogodkov, zapisani na seznamu gostov ali novinarjev oziroma imetniki vabil in nagradnih vstopnic. Sredstva naj bi zavod namenil izbranemu glasbenemu ustvarjalcu za sofinanciranje albuma. Ob pobudi je bilo slišati tudi glasove podpore, saj naj bi bili seznami upravičencev do brezplačnih vstopnic polni zastonjkarjev in s kulturnim evrom bi tako tudi ti prispevali svoj delež. Več