Matej Bogataj
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga
Mislim, da je bil Andrej Ule kanal prizemljene izjave, da ko bomo imeli pri nas recimo pet licenciranih uvoženih menihov, lahko začnemo govoriti o resnih začetkih budizma. Kljub Aškerčevi pesemski apologiji Budu v gaju, kljub priseljenim rinpočejem in občasnim obiskom lam in podobnikov.
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga
»... na splošno sem gojil napete odnose do svoje države, ki jih danes v še bolj potencirani obliki gojim naprej, najbolj napet odnos pa sem seveda vzgojil z našim ministrstvom za umetnost in kulturo, ki sem ga zaradi bližnjih in najbližjih srečanj globoko preziral, najbolj pa seveda ministra, ki ga je ravno vodil,« pravi nekje Bernhard. Vendar ga ta prezir ni oviral, da ne bi za potrebe nakupa kmetije in potem prenove, koliko denarja je šlo samo v prenovo!, omeni, vendar brez številk, občasno sodeloval z literarnim establišmentom in prejemal nagrade, predvsem v denarjih izraženega dela, in se zraven tolažil, da tudi berač ne premišlja o izvoru denarja, ki mu ga donirajo.
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Kultura | Knjiga
Raja Shehadeh [Radža Šehade]: Na svoji zemlji
Sveta dežela je tisti kraj na svetu, kjer postaneš ciničen do vseh religij, pravi nekje pripovedovalec, pravnik, borec proti izraelski kolonizaciji in palestinskemu militarizmu, zaljubljenec v pokrajino, ki jo počasi obkrožajo in jo z vrha hribov motrijo vse razkošnejše judovske naselbine, postavljene tako, da bi preprečile organski stik in vsakršno komunikacijo med tistimi spodaj, staroselci. Enimi od staroselcev, saj jih je veliko, v valovih, in na ozemlju, ki je kot musaka, razplasteno, vsak koplje samo po tisti plasti, ki potrjuje njegovo ekskluzivno pravico do domicila in domovinsko pravico.
-
Evald Flisar: Jazi pod drobnogledom
Med legokockanjem sinček ponudi misel, da je mogoče na lastno življenje pogledati kot v grad igračo: od tega, skozi katero režo poškiliš, je odvisno, katere izseke svojega jaza ugledaš in se v njih prepoznaš, saj je jaz, identifikacijska točka, zapleten in neulovljiv, necelovit in v nenehni premeni.
-
Ursula K. Le Guin: Zgodbe iz Zemljemorja
Tolkien, eden popularnejših piscev fantastike prejšnjega stoletja, je bil strokovnjak za staro angleščino in je prispeval eno od teorij o strukturi staroangleškega epa Beowulf, ki je danes celo prevladujoča.
-
»Pripadnik enega obrobnega naroda piše o drugem obrobnem narodu, le težko bi pričakovali uspeh,« zapiše Poljak, potem ko je prejel nekaj srednje- in nekaj splošnoevropskih nagrad. Za prozo o Čehih, pravzaprav faktih, ne izmišljiji. Vendar sklene, preden našteje štiri strani virov, da »se v današnjem svetu toliko dogaja, da si ni treba ničesar več izmišljati«.
-
Kristof Magnusson: Nisem bil jaz
Obstajajo ženske, ki preveč ljubijo. Specializirane med njimi preveč ljubijo prav določenega literarnega avtorja, v tem primeru prevajalka možaka, ki ga strastno prevaja in na njegovo grozo zasipa s seznami netočnosti in nelogičnosti v romanu, recimo opozarja na nedoslednosti pri uporabljenih receptih.
-
Michael Palin: V 80 dneh okoli sveta
Naslov poznamo, to je Vernovo potovanje okoli sveta, na katero je za stavo poslal Phileasa Fogga in njegovega služabnika Passepartouta, ki sta dramatično zamudila en dan, vendar sta ga zaradi premika datumske meje spet čudežno dobila, da se od takrat razlega klen poziv: Na Vzhod, mladi mož!
-
Atiq Rahimi: Kamen potrpljenja
Lahko bi se zgodilo v Afganistanu ali pa kje drugje, uvodoma opomni pisec. Mož, negiben, z ves čas odprtimi očmi, na infuziji v sobi, ki meji na škrbino ravnokar porušene hiše, s strelno rano v tilniku. Zraven žena, ki ga neguje, mu moči oči, mu menja infuzijsko vrečko, odganja otroke, da ga ne bi motili, zamoti oborožene moške, ki se motovilijo po četrti, se laže, da je kurba, da si je ne bi vzeli kot trofejo, se nastavi nedolžnemu, da je v začetniškem strahu ne bi poškodoval. Zraven se, kot je slišala od tasta obnovo stare islamske legende, spoveduje možu, kakor se spovedujejo kamnu, da se od zamolčanih zgodb raztrešči in je s tem pozabljeno in odpuščeno vse spovedano.
-
Goce Smilevski: Sestra Sigmunda Freuda
Smilevski v skoraj retrospektivi izpisuje življenjsko pot Freudove sestre od taboriščnega tuširanja nazaj. Adolfine je edina neporočena in zato predmet družinskega posmeha in zapostavljanja, že prej ji je od pastorkov mlajša mati vlivala občutek nemoči, defetizma in sploh, jo naredila za neprostovoljno sožrtev dogovorjene poroke. V nasprotju s privilegiranim bratom Sigijem, ves čas s svojo sobo in vero vseh, da bo enkrat še velik in pomemben mož, se Adolfine potika po čisto drugačnem Dunaju od tistega iz del Schnitzlerja ali Weiningerja.
-
Gre za klasično »kulinarično pravljico«, torej enega temeljnih žanrov zamonijske literature, ki ga je peroprask Blagorad Basnodolski – zaver, reptil z rožički in sploh hibrid – priredil po Letterkerlu, Moers pa opravil zadnjo redakcijo. V njej je izpustil hipohondrične detajle, prisluškovanje utripom in merjenje vročine, vsa pretiravanja, ki bi skalila uvodno misel, da je Sledwaya najbolj bolan (dogajalni) kraj v vsej Zamoniji, kar nam kaže dejstvo, da so vsi mogoči načini zdravljenja, tudi alternativni, glavno opravilo in gospodarska panoga v mestecu.
-
Iztok Osojnik: Poročena na rdeče : (zgode in nezgode)
Osojnik poleg drugega kot mimogrede izpiše kakšno prozo, recimo romane Melinda Podgorny, Srčeva desetka in Temna snov, vse blizu nove proze oziroma ludizma z značilnimi asociacijskimi preskoki, pomnoženimi pripovednimi glasovi in avtorjevim podobnikom kot prvim med enakimi, ki komentira zunajliterarno resničnost, dogodke in odmeve, ki jim je priča, družinske in ljubavne epizode, ki so se pritaknile, literarne in športne sopotnike, vse to v konglomerat lepi pojave in prepoznaven duh časa nastanka.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Ne glede na to, da poglobljeni in zresnjeni arheoastrologi ob izteku velikega koledarskega cikla in začetku novega po majevskem štetju zanikajo hkratno napoved konca sveta, je ta seveda postal kurantna roba. In ni razloga, da se iz sveta medmrežja in obskurnih, milenarističnih predelov možganov ne bi preselil tudi v literaturo, kakopak v nekoliko bolj komunikativen in žanrski del njenega spektra.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Četrto poslovenjeno delo poljskega pripovednika, dramatika in sploh, tudi nagrajenca Vilenice, se ne oddaljuje od njegove prepoznavne pisave. V delu Na poti v Babadag je pojasnil, da raje kot čez vso Poljsko na Zahod potuje po vzhodni strani (nekdanje) železne zavese, in tudi v Taksimu – naslov je roman dobil po istanbulski četrti, kjer se konča – je zvest samemu sebi. Pripovedovalec, katerega urbane peripetije spremljamo v pri nas izdanem romanu Devet, je zdaj nekje v provinci, v hiški, kjer poseda ob večerih ali pa se klati po mestu, ki se spreminja, še pogosteje je šofer svojemu prijatelju in šefu Wladeku, pravemu pikaresknemu junaku.
-
7. 12. 2012 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Roman je skoraj saga, nekaj generacij družine spremljamo od druge vojne. O časih pomanjkanja vsega v letih partizanščine, ki ji je izpostavljena starševska generacija, na preskok govorita ona, komisarka, in on, komandant, ki se v civilu kljub njegovi vojni invalidnosti poročita in se jima zdi, da je najhujše že za njima, čeprav so se zaradi grozot, ki so jim pričevali, postarali in dobili občutek odvečnosti, tujosti.
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Takoj na začetku romana Hermesu poteče dvatisočletna kazen in se izvali iz okov na vulkanski steni, kamor ga je bil prikoval Hefajst; seveda ravno pred Hero, ki je zdaj prikrita v nemško turistko na obisku v Grčiji. Potem se Hermes, katerega blagodejne učinke smo dva tisoč let pogrešali in je šlo zaradi nesposobnosti, da bi brali znamenja, marsikaj narobe, preiskuje in komentira novo stanje sveta. Začuden je, da je njegov kovaški in tehnološki tekmec Hefajst, bog multiplikacije, serij, osupel nad popolno zmago tehnike in logike, nad počasnostjo ljudi, ki so namesto z igro in krajo in provokacijo zaposleni z delom, bljak.
-
23. 11. 2012 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Mahfuz je prvi arabski literarni nobelovec, z angažiranim pisanjem o boju proti kolonizaciji, z opisi demonstracij proti Angležem in potem kar tako pa z opozarjanjem na zagate arabske družbe je povzročil srd tistih, ki jih je popisoval. Posledici sta bili fatva in atentat z nožem, spodletel.
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Kureishi je zaslovel predvsem z duhovitim popisovanjem predsodkov ob multikulturnosti kot izvršenem, pa ne sprejetem dejstvu, se fino zafrkaval iz stereotipov, ki so se zažrli v postkolonialno samorazumevanje Anglije in jih ni mogoče presvetliti. Z rastočo slavo in nekaj učinkovitimi ufilmljenji se je njegov opus vse bolj pomikal proti mejnstrimu, namesto polimorfno perverznih in panerotiziranih Pakijev so njegove literarne osebe vse bolj običajni predstavniki srednjega razreda.
-
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Če velja za Kafkova pisma, ne samo Očetu, bolj zaročenkam, da so vzporedni, »drugi Proces«, če so pisma Slavka Gruma Joži Debelak vzporedna Goga z vso bolestno in sublimno erotiko in Vidmarjeva Karmeli Kosovel, Srečkovi sestri, estetizirano zapeljevanje s pridušeno strastjo, potem za pisma, ki jih je Joyce pisal Nori Barnacle, lahko rečemo, da so vzporedni Umetnikov mladostni portret.
-
2. 11. 2012 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Predzadnji roman mojstra kombinatorike, vaj v slogu in jezika podzemeljske lepi dve vzporedni zgodbi, eno o vojvodi Avgijskem, ki v silnem stampedu preigra in predirja, seveda na govorečem konju, francosko zgodovino od križarskih vojn do takrat, ko se zlepi s svojim antipodom, obratnežem Cidrolinom, možakom, ki živi na Barki v kanalu v prestolnici in ima čisto enake težave kot njegov plemeniti predhodnik. Ima oženjene hčere, zete, išče novo gospo(dinjo) in sploh vse, kar muči že avgijskega hlevarja.
-
26. 10. 2012 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Pripovedovalec Anthony, ki se rad dobiva z bivšo ženo, če ga je že hči skoraj odpikala, je nekoč pripadal štirim mušketirjem; najprej so bili trije, potem še Adrian, najpametnejši, najbolj logičen in neulovljivo sarkastičen. Vsi so se prerivali za njegovo pozornost, filozofirali in se pogovarjali o odgovornosti, bila so šestdeseta in eksistencializem tudi v Angliji. Potem je storil samomor. Tony zdaj, na stara leta, dobi oporoko matere bivše punce, ki je hodila najprej z njim in potem z Adrianom. ’Tašča’ mu zapusti nekaj denarja in Adrianov dnevnik; ta, ki ga je zelo netipično svarila pred lastno hčerjo, ki ga ob obisku edina ni zafrkavala, ki jo je videl enkrat samkrat, ga s tem potegne v raziskavo lastne preteklosti, sune ga na drčo, kjer se zadrsa v resnico, čisto drugačno od zapomnjene. Tony je marsikaj pozabil in kaj pritaknil, zdaj pa so tu dokumenti, v katerih se ugleda drugačen in tuj, s tem postanejo čisto drugačni in v drugih vlogah vsi okoli njega.
-
19. 10. 2012 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Laura Sintija Černiauskaite: Dihanje v marmor
Černiauskaitejeva, mlajša (letnik 1976) litovska pripovednica, v svojem romanu piše o vsem mogočem – malo pa tudi o nemogočem in nerazložljivem. Na splošno je to morda pripoved o ženski depresiji in okrevanju, Izabela, romaneskna heroina, doživi namreč vse mogoče.
-
12. 10. 2012 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Umberto Eco: Praško pokopališče
Žanr, po katerem se tokrat zgleduje Eco, je dražljiva in rahlo trivialna dumasovščina, le da so namesto zarot na dvoru v ospredju tisti, ki pripravljajo psevdozarote za manipulatorje tistih, ki verjamejo v zarote svetovnih razsežnosti.
-
5. 10. 2012 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Erik Fosnes Hansen: Psalm na koncu poti
Titanikov brodolom očitno fino leže na samorazumevanje časa pred prvo vojno, časa, v katerem so nastale teorije o propadu Zahoda in ladja s fantomskimi dimniki, da bi bila videti strašnejša, s splošnim prepričanjem o njeni nepotopljivosti, ki potem potone ob prvi ledeni gori, ki jo sreča. Titanik je očitno primeren za mitologijo, ker uteleša takratne predstave o stanju sveta. Ker je Titanik še prisoten v poljudni znanosti, teve dokumentarcih in množični kulturi, očitno uteleša tudi naše predstave o tistem času in posledicah za danes.
-
28. 9. 2012 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Michal Viewegh: Zgodbe o ljubezni in seksu
Viewegh, komercialno naravnan in v tem uspešen češki pripovednik, se v dveh zbirkah kratkih zgodb, iz katerih je nabor, loteva zakona, ljubezni, seksa, pa tudi staranja, predvsem v tistem segmentu, ko se nam naenkrat zazdi, da smo jo v ljubavnih zadevah generalno odnesli z negativnim totalom.
-
21. 9. 2012 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Mati in hči se, potem ko tamalo resno poškodujejo sošolke, ki jo okrutno šikanirajo zaradi njene prepozne menjave vrednot in imidža, zaradi zaostalega prehoda iz otroštva v mladost, preselita na idilično podeželje. V samoto, kjer nimata s skoraj nikomer stika. Tamalo, pripovedovalko, učijo domači učitelji, nekateri od njih prav namrdnjeni nad privilegijem tistih, ki se jim ne ‘ljubi’ v šolo, čeprav se pripovedovalki še vedno poznajo brazgotine po obrazu in vratu od zažiga las, čeprav jo v sanjah in sploh preganjajo podobe nasilja, ki se mu ni znala upreti, in bi ta del svojega šolskega vsakdanjika raje potlačila ali pa o njem objektivno, brez jeze, s skoraj noro hlastnostjo in distanco pisala v dnevnik.
-
14. 9. 2012 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Goran Samardžić: Dekle na cesti
Samardžić, ki na svoji življenjski poti prekrižari Jugo, živi v Beogradu in potem, ko je najhuje, v Sarajevu, kjer ima zdaj – v zadnjih zgodbah – knjigarno, ta tudi nastopa v tem naboru kratkih zgodb, očitno črpa iz osebne izkušnje. Očetova smrt, odraščanje, začetek vojne v Bosni, ljubezenska vzhičenost in zakonska rutina, ljubezen do otrok, lastnih, in bolečina ob dejstvu, da se razselijo, namreč starši, pa bralne turneje, vse plava v istem ribniku, iz katerega lovi snov za literaturo.
-
7. 9. 2012 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Francis Ebejer: Skok malteških delfinov
Pri branju romana o Skoku malteških delfinov sem imel ves čas precejšen problem; napisan je tako, da so posamezniki samo figure v politični igrici, postavljeni so na šahovnico, kjer jih porivajo brez njihove volje, s tem pa postane karakterizacija plakatna, sama zgodba pa konstrukt.
-
31. 8. 2012 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Akif Pirinçci: Cave canem: Felidae III
V tretjem delu trilogije o Francisu, neustrašnem in še bolj prebrisanem mačjem detektivu, nekakšnem nekastriranem Garfieldovem bratrancu, sorodniku po ležernosti in izmodrenosti, se znajdemo v skoraj paranormalnem svetu. Prvi del, Felidae, se je ukvarjal s plemenitostjo mačjega rodu nasproti vsem drugim živim bitjem in problematiziral mučenje živali oziroma njihovo izkoriščanje v medicinske namene.
-
24. 8. 2012 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
»Pripadam plemenu, ki od vekomaj nomadsko živi v puščavi svetovnih razsežnosti. Naše dežele so oaze, ki jih zapustimo, ko vir usahne, naše hiše so šotori, preoblečeni v kamen, naša državljanstva so odvisna od datumov in od ladij. Onkraj generacij, onkraj jezikovnega Babilona nas povezuje samo žuborenje nekega imena,« zapiše Maalouf v uvodu, nakar se izkaže, da tudi z imeni ni tako preprosto.
