Matej Bogataj

  • Matej Bogataj

    1. 4. 2010  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Knjiga

    Mohsin Hamid: Ugovor vesti nekega fundamentalista

    Poba, ki se predstavi kot ljubitelj Američanov, študent Princetona in nekdo, ki mu je odprta pot na harvardsko poslovno podiplomljenje, nagovori tujega turista, malo kramlja o vsem mogočem, takšne vsakdanje stvari, o čaju in sebi, in malo komentira njegovo West Point frizuro in malce nervozno pošiljanje telefonskih sporočil vsako uro in občasno tipanje po - predvidevamo - pištoli pod pazduho.

  • Matej Bogataj

    25. 3. 2010  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Knjiga

    Dimitrij Rupel: Predsednik ali Tako, kot je bilo (Globokarjev rokopis)

    Rupel kljub obsežnemu proznemu, esejističnemu in dramskemu opusu ni samo pisatelj in izpostavljen, že tudi odstavljen politik, je prav tako štipendist. Na ameriških univerzah v sedemdesetih se je pod pokroviteljstvom Fulbrightove ustanove temeljito seznanil s takratno naratologijo in ameriško metafikcijo, njene prozne strategije uspešno prenesel v svojo pisavo in bil eden pomembnejših inovatorjev iz generacije...

  • Matej Bogataj

    18. 3. 2010  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Knjiga

    Bernhard Schlink: Konec tedna

    Schlink, avtor odmevnega Bralca, je skoraj blagovna znamka. Prej je pisal kriminalke, zato smisel za zadrževanje, za zapeljevanje publike, ob tem je profesor prava, zato ga pisateljsko zanima predvsem etika. Bralec, zgodba o nepismeni čuvajki v kacetu in njenem ljubimcu, nas postavlja pred vprašanje, ali je ona zaradi podizobraženosti upravičena do neustreznega reagiranja, ali lahko zapeljan in zavedên...

  • Matej Bogataj

    11. 3. 2010  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Knjiga

    Hanif Kureishi: Nekaj ti moram povedati

    Vemo, vsako pismo slej ko prej prispe do naslovnika. Malo kasneje, če je nenapisano, skrito, še kasneje, če dela v ekspeditu terapevt. Kureishi, sicer eden opaznejših britanskih piscev, se tokrat loteva zgodbe socialno uspešnega ločenega srednjeletnika pakistansko-angleškega rodu, kot je tudi sam, ki postane terapevt po uspešni lastni terapiji in je avtoriteta za mentalno zdravje, piše knjige o bolezenskih...

  • Matej Bogataj

    4. 3. 2010  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Knjiga

    Suzana Tratnik: Dva svetova

    Tratnikova se je doslej prozno ukvarjala predvsem z razcepom med večino in manjšino; vedno, naj je šlo za popise pretežno ruralnega okolja, v katerem se odraščajnice zavejo svoje drugačnosti in izločenosti, manjšinskosti, ali za epizode iz urbanega vsakdanjika ozaveščenih lezbijk, pa tako, da so bile simpatije jasno razdeljene.

  • Matej Bogataj

    25. 2. 2010  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Knjiga

    Ayn Rand: Izvir

    Kadar greš k ženski, vzemi bič s seboj, je eden od Nietzschejevih (za danes) manj posrečenih, pa širše izrabljanih aforizmov, ki najkrajše povzame menda najhujšo uspešnico Randove, menda filozofinje. V Izviru junaki, tokrat mišljeno dobesedno, napredujejo skozi štiri dele tega špeha, ki so poimenovani po vsakem od njih. Napredujejo dobesedno, od podplačancev in uspešnežev na račun mediokritete in nizkotnosti, ki...

  • Matej Bogataj

    18. 2. 2010  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Knjiga

    Srđan V. Tešin: Kuharjeva prekletstva in ostala grozodejstva

    Dva brata, dvojčka, dve sestri, postavljeni na pretežno ruralno prizorišče v Banatu v času, ko je zaradi prepovedi uvoza energentov pop glavni organizator prehodov cistern iz Romunije, ko se najdena dekapitirana okostja pripišejo skojevcem oziroma borcem za svobodna srbska ozemlja (do Karlobaga in Virovitice), ko se slaščičar po razstrelitvi lokala promptno pobere nazaj, od koder je bil prišel.

  • Matej Bogataj

    11. 2. 2010  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Knjiga

    Claudio Magris: Na slepo

    V Centru za mentalno zdravljenje se na vse kriplje izpoveduje Cippico - tudi Cipico, Čipiko - Salvatore; možak ima očitno razcepljeno osebnost, je nor, čeprav ni neumen. Da je center v Barkovljah, ni naključje; če bi verjeli, da ozemlja pripadajo nekaterim narodom bolj kot drugim, in to za vedno, bi rekli, da postavitev na slovensko etnično ozemlje ni naključna, da je to že vnaprej malo mejna in morda tudi...

  • Matej Bogataj

    4. 2. 2010  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Knjiga

    Borut Golob:Smreka bukev lipa križ: domačijska povest z motorno žago in srečnim koncem

    Prvenec, dovolj izrazit in prepoznaven, brez dvoma. Tak, da bo zagotovo plasiral avtorja, če se ne bo ta splašil, pa ne zgleda, da bi se. Zgodba o tistih čisto blizu nas. Ki ga ob tesnobah, in te so bolj ko ne permanentne, že za kaj ali pa kar tako, malo nalijejo, za ta primer imajo (bivši in bodoči) čebelnjak in posebno skrivališče v terencu, seveda prevelikem, dodatno opremljenem, z žarometi, hupo; tudi mi iz...

  • Matej Bogataj

    28. 1. 2010  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Knjiga

    Vedrana Rudan: Ko so ženske kurbe Ko so moški pedri

    Knjiga standardiziranih, torej bolj ali manj enako dolgih mešancev med kolumno in proznimi zastavki je tiskana kot igralna karta, moški in ženski del si v obratni smeri prihajata naproti in se združita v kazalu in spremnem besedilu. Rudanova najprej, v kratkih, odsekanih in skoraj manifestativnih izjavah razloži, da je biti peder pravzaprav fino, pravzaprav normalno, pedri so vsi tisti, ki niso 'pravi moški',...

  • Matej Bogataj

    21. 1. 2010  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga

    Yasunari Kawabata: Snežna dežela

    Kawabata je nobelovec in Snežna dežela sodi med njegove najboljše romane, preberemo, da je pisal tudi podlistke, romane, ki so izhajali v nadaljevanjih v časopisih, romane za mlade dame in podobno, kar velja vsaj v evropski tradiciji za tolažniško, se reče trivialno čtivo. Snežna dežela je čudežen in očarljiv roman, nabit s pridušeno eksotiko, na vsak način zgodba iz nekih drugih časov in krajev.

  • Matej Bogataj

    14. 1. 2010  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga

    Hisham Matar: V deželi mož

    Medtem ko sproti gledamo, kako je današnja Libija dežela prijaznih darovalcev kamel in ljubiteljev lipicancev, je Matarjeva osebna izkušnja nekoliko drugačna, tudi zaradi časovne umeščenosti v sedemdeseta leta. Morda pa se ta pisava drži priporočil največjega strokovnjaka v državi za vse, tudi za literaturo, iz znamenite polkovnikove Zelene knjige, da mora literatura namesto besedičenja kar tako in vnemar pičiti...

  • Matej Bogataj

    7. 1. 2010  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Knjiga

    Nenad Veličković: Oče moje hčere

    Trik, kako neumljivo in zagatno situacijo povedati duhovito, je tokrat obrnjen, pripovedovalec ni otrok, temveč izmodren na novo brezposeln krativec srednjih let, tisti, ki ne razume, pa njegova hči, kot vse radovedna in čisto preveč lucidna, da bi razumela aporije današnjega sveta. Ta zgodba je močno podprta z neko prejšnjo, z generacijo pripovedovalčevih staršev in starih staršev, s slikami iz nekih drugih,...

  • Matej Bogataj

    22. 12. 2009  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Knjiga

    Ma Jian: Rdeči prah

    Jian, emigrant v Veliko Britanijo in eno spornih imen na predstavitvi kitajske literature na letošnjem Frankfurtu, je s svojo boemsko umetniško druščino, z zabavami s poezijo in kakšno prenočitvijo kolegice kot dolgolasec, ki ni sposoben radikalne samokritike, med drugim recimo fotografira težko industrijo, čeprav direktiva zahteva lahko, v nemilosti pri ideologih (in) sodelavcih.

  • Matej Bogataj

    17. 12. 2009  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Knjiga

    Vlada Urošević: Divja liga

    Okolje, v katero postavlja Urošević - sicer profesor, kar se pozna - svojo arheološko kriminalko z ezoteričnim zapletom, je napol makedonska prestolnica in njen francoski metropolski brat, napol pa tisti gorati, robati in fascinantni Balkan, ki ga je opisoval Karl May v seriji dogodivščin iz dežele Škipetarjev. To je ista hribovita vukojebina, ki jo tako poetično slika Mančevski v svojem filmu Pred dežjem, to je...

  • Matej Bogataj

    10. 12. 2009  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Knjiga

    Mare Cestnik: Motnje v raju: potopisne pripovedi

    Mare Cestnik

    V raju brez motenj, kolikor ni že vsak popotnik, kaj šele turist!, motnja sam na sebi, se začnejo Cestnikove prigode; na Tihomorskih otokih, kjer brhke punce poplesujejo in se spogledujejo s popotnikom. Ta tudi sicer ni, tako pisec, nič drugega kot zbiralec nasmehov, in te tisti, ki nimajo preveč polne riti, bistveno rajši in bolj dobrohotno trosijo naokrog.

  • Matej Bogataj

    3. 12. 2009  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Knjiga

    Maxine Hong Kingston: Bojevnica

    Maxine Hong Kingston

    Proza, z nekaj žanrske dobrohotnosti kar roman, nosi podnaslov Spomini na deklištvo med duhovi, govori pa o ženski iniciaciji, predvsem o punci, pripovedovalki, ki se postopno otresa rigidne vzgoje, tradicionalnega patriarhalnega bontona in utesnjujočih življenjskih pravil, ki so preživela pet tisočletij in so zdaj, v novi domovini, na zahodni ameriški obali, relikt in ovira.

  • Matej Bogataj

    26. 11. 2009  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Knjiga

    Andrzej Stasiuk: Galicijske zgodbe

    /media/www/slike.old/mladina/knjiganaslovnica_galicijske_zgodbe_47.jpg

    Stasiuk je navdušil že s svojimi potepanji po divji strani železne zavese. V izbrušenih potopisih iz zbirke Na poti v Babadag popisuje, kako se je s transportnimi podrtijami potikal po krajih, v katere zgodovina še ni prišla, v katerih ljudje še vedno živijo za svojo živino in z njo, nomadsko, vse, kar je v pokrajini razen blata ali prahu, je obsojeno na propad, že od začetka postarano in zavezano minevanju.

  • Matej Bogataj

    19. 11. 2009  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Knjiga

    Joshua Slocum: Sam z jadrnico okoli sveta

    /media/www/slike.old/mladina/knjigafoto46_postarani_in_utrujeni_kapitan_slocum_pred_svojim_zadnjim_potovanjem.jpg

    Kapitan Joshua Slocum je v zadnjem desetletju 19. stoletja prvi sam obplul svet, z legendarno 11-metrsko jadrnico Spray, v nekaj manj kot treh letih. Gnal ga je dobri stari pohlep; uspešen in izkušen pomorščak je, potem ko je prenovil staro razmajano lupino podarjene barke, ribaril in spoznal, »da pri natikanju vabe na trnek ni prav nič spreten«.

  • Matej Bogataj

    12. 11. 2009  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Knjiga

    Emil Filipčič: Problemi

    Paradoksalna natura želje je, da se slej ko prej izpolni, je nekje zapisal Cankar. Kot farsa, dodajmo. Filetovi Problemi so pisanje o tem, kako se trgovskemu pomočniku utrne želja, da bi bil slaven (in) pisatelj, da bi bil taglavni, cel roman je lepljenka spominov na lastni lik in delo. Naslov je dvoumen, nekje pravi eden od alteregov, da noče harmonije, temveč probleme, ti problemi so pisani z veliko začetnico,...

  • Matej Bogataj

    5. 11. 2009  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Knjiga

    Apostolos Doxiadis: Stric Petros in Goldbachova domneva

    /media/www/slike.old/mladina/knjigastric_petros_velika_knjiga_bogataj.jpg

    Kehlmann je v Izmeri sveta pokazal, da so znanstveniki, predvsem tisti vrhunski, na robu komedijskih likov, kolikor imajo v razumu preveč, toliko jim zmanjka v čustvih in praktični inteligenci. Gauss in Humboldt, prvi čisti zapečkar in drugi naspidirani raziskovalec, ki mu noben ocean, gorska veriga ali porečje niso uspeli kljubovati, se nam pokažeta kot človeško in emocionalno nerazvita, zakrnela, odljudna in...

  • Matej Bogataj

    29. 10. 2009  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Knjiga

    Vanja Pegan: Potovanje na začetek poti

    Potovanje na začetek poti je - ob zbirki kratkih zgodb - že tretji Peganov roman in pisavi se nedvomno pozna zrelost in artikuliranost, čeprav je njena glavna tema dozorevanje. Poba iz razsute družine je razpet med različne nefunkcionalne in provizorične domove, zdomskega, očetovega, ljubičinega, tega samo za kratek, prekratek čas, predvsem v (travmatičnem) spominu obstoječega materinega in sestrinega pa stričevo...

  • Matej Bogataj

    22. 10. 2009  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Knjiga

    Morten Ramsland: Pasjeglavec

    Pasjeglavec je predvsem duhovit, geografsko razpršen in časovno razpotegnjen roman, družinska saga o Erikssonih, ki zajame štiri generacije prednikov pripovedovalca, pravzaprav njihov občutek, da gre vse ves čas navzdol. Temu umirajoča babica pripoveduje o svojem odraščanju in lastnih otrocih, o tistem, česar se spomni o svojih prednikih in starših, sploh o vsem, kar se že dodobra izmika njenemu zdaj že...

  • Matej Bogataj

    15. 10. 2009  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Knjiga

    Jani Kovačič: Knjiga

    Za Kovačiča težko rečemo, da je začetnik, po vseh teh letih songov in šansonov, in tudi Knjiga ni prvenec, spomnim se vsaj enega knjižnega izbora njegovih besedil, ki jih je uglasbil in seveda tudi odpel, solo ali v eni od številnih zasedb od Škofljice sem. Vendar ima Knjiga nekaj nezgrešljivih lastnosti prvenca, najprej iniciacijski in skoraj kozmogonični začetek, ki opozarja na začetke nasploh, zraven je skoraj...

  • Matej Bogataj

    8. 10. 2009  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Knjiga

    Boris Pilnjak: Celo življenje

    Pilnjak, psevdonim si je izbral po samoimenovanju gozdnih delavcev, je eno velikih imen ruske porevolucionarne proze, predvsem je prelomen njegov roman Golo leto. Usodo je delil s tistimi sopotniki in prijatelji, ki so bili potem v času stalinizma izobčeni iz javnega življenja in slej ko prej umaknjeni; njemu konkretno so tik pred drugo vojno prisodili vohunstvo za Japonce in ga odstranili z literarnega in sploh...

  • Matej Bogataj

    1. 10. 2009  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Knjiga

    Philip Roth: Ameriška pastorala

    Roth je eden prepoznavnih ameriških pripovednikov, ime iz čakalnice na Nobelovo nagrado. Večina njegovega opusa je detabuizacijska, od zgodnjih del, v katerih je prepletal živahno erotično in samoerotično delovanje, povezano z občutki krivde. Ob tem je svoje osebe vedno umestil v po rezoniranju izstopajočo judovsko skupnost, osmišljal njeno mehčanje v talilnem loncu in analiziral probleme pripadnikov občestvu pri...

  • Matej Bogataj

    24. 9. 2009  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Knjiga

    Italo Calvino: Palomar

    V času, ko je Calvino pisal svoj najpopularnejši in takratni refleksiji najbolj všečen in prilagojen, zato za osemdeseta referenčen roman Če neke zimske noči popotnik, roman, ki je narejen iz štrcljev in popasenk različnih literarnih žanrov brez suspenza, samih zase, nedokončanih in zamejenih z banavzastim ljubavnim okvirjem, je vzporedno nastajala zbirka fragmentov o gospodu Palomarju.

  • Matej Bogataj

    17. 9. 2009  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

    Sergij Verč: Mož, ki je bral Disneyjeve stripe

    Verč ima že kar precejšnjo žanrsko kilometrino, za zdaj zadnji roman je četrti v zadnjih skoraj dvajsetih letih in spet požene v akcijo glavnega preiskovalca, inšpektorja Bena in njegovo ekipo. To pisanje se kar nekajkrat, kot se za kanonizirana dela spodobi, sklicuje na svoje predhodnike, omenja dogodke in napotuje na bolj poglobljeno razlago od prej.

  • Matej Bogataj

    10. 9. 2009  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

    Nagib Mahfuz: Ogledala

    Mahfuz, nobelovec, ki ga morda najbolj poznamo po prevedeni Kairski trilogiji, v kateri opisuje tipično arabsko četrt in njene prebivalce, pa tudi sicer s strogo versko moralo sprte, skrivaj splošno priznane odklone, popivanje, prešuštvovanje, lokale s petjem in plesom za poročene, ki se skrivajo za dvolično patriarhalnostjo, se je tokrat egipčanske družbe lotil drugače.

  • Matej Bogataj

    3. 9. 2009  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Knjiga

    Martin Page: Kako sem postal neumen

    Page, gre za psevdonim mlajšega francoskega avtorja, se v svojem romančku, prvencu, ukvarja s temeljnim in zato neredko postavljenim vprašanjem: ali znanje in inteligenca kakorkoli prispevata k človekovi sreči, ali sta orodje, ki naj kakorkoli pripomore k spoznanju in samozavedanju, ali nekaj življenju dodanega. Odgovor je nedvoumen: znanje in inteligenca prispevata, ampak negativno, odštevata se od sreče ali...