Luka Volk
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Politika
V Slovenski demokratski mladini, podmladku stranke SDS, so marca Inštitut 8. marec obtožili, da je leta 2021 kot organizator kampanje pred referendumom o zakonu o vodah kršil referendumsko zakonodajo, saj naj bi bil od tuje fundacije Guerrila Foundation prejel 30 tisoč evrov. Zoper inštitut so zato podali prijavo na računsko sodišče – to pa je odločilo, da so bile navedbe izmišljene, zato zoper inštitut ni vložilo obdolžilnega predloga. Na podlagi zbranih dejstev in dokazov je računsko sodišče ugotovilo, da inštitut ni storil nobenega prekrška.
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Družba
V soboto sta Ljubljano preletavali vojaški letali vrste pilatus, z ljubljanskega gradu je bilo slišati strele. Skrbi, da je država napadena, so bile odveč, šlo je zgolj za častne salve, ki jih je med vojaško slovesnostjo ob dnevu Slovenske vojske izstrelila vojaška protokolarna enota, prelet letal pa je sodil k dinamični predstavitvi vojaškega poklica, ki je tisti dan potekala pred ljubljanskimi Stožicami. Na ministrstvu za obrambo so se odločili, da bi letošnji dan Slovenske vojske zaznamovali na prav poseben način – s celodnevnimi aktivnostmi in velikim koncertom v največji koncertni dvorani pri nas.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Družba
Samooklicani psihoanalitik Roman Vodeb si pogosto privošči pripombe tako rekoč na račun slehernika, a nič ga ne moti bolj kot samozavestne ženske. Zato ni čudno, da je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pogosta tarča njegovih mizoginih, seksističnih izjav. Lani oktobra je v oddaji Faktor na TV3 očitno storil korak predaleč, zato mu je policija naložila globo 250 evrov.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Politika
Kultura smrti? Kultura življenja?
Na četrtem shodu Ruparjevih upokojencev je Pavel Rupar, bivši poslanec SDS, tržiški župan in zapornik, ki se danes predstavlja kot glas upokojencev, zganjal, kakor je to opisal filozof dr. Boris Vezjak z mariborske Filozofske fakultete, »najhujšo in najbolj primitivno retorično propagando v novejši slovenski zgodovini«. Med drugim je predsednico države Natašo Pirc Musar pozval, naj odslovi eno svojih svetovalk, Biserko Marolt Meden, dolgoletno borko za pravice starejših in bivšo predsednico Srebrne niti, ki v predsedničinem uradu danes zaseda položaj svetovalke za družbene dejavnosti. Dejal je, da ta »namesto predlogov za dobro in dolgo življenje predlaga zakon o evtanaziji«. V mislih je imel zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, za katerega v Srebrni niti zdaj zbirajo podpise pred vložitvijo zakona v zakonodajni postopek.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Družba
Blagoslavljamo vsevprek, od novih cest in pločnikov do šol in predorov
Na 1. maj, praznik dela, ko se na ljubljanskem Rožniku cedi pivo in pečejo čevapčiči in na vsakem griču gori kres, je tudi praznik svetega Jožefa Delavca. Tako so se pri kapeli sv. Vida v bližini Bukovniškega jezera na ta dan tudi letos zbrali kmetje in delavci ter pri sveti maši prosili za blagoslov pri delu. Podobno so motorne konjičke aprila, pred začetkom sezone, v Mirni Peči dali blagosloviti zagreti motoristi na zdaj že tradicionalnem vseslovenskem blagoslovu motorjev in motoristov. Kakopak, gre za tradicijo.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Politika
Socialdemokrati zapuščajo prostore na Levstikovi ulici 15 v Ljubljani, v dosedanjih prostorih stranke pa bo po novem deloval možganski trust Inštitut 1. maj, ki si prizadeva »postati nosilec akademsko-razpravljalnih, izobraževalnih in raziskovalnih aktivnosti, ki se bodo izvajale v okviru javnih razprav o prihodnosti socialdemokratske misli«. Novembra sta ga ustanovila predsednica stranke Tanja Fajon in njen generalni sekretar Klemen Žibert.
-
5. 5. 2023 | Mladina 18 | Politika
Prejšnji teden se je v Sloveniji mudil Ryszard Legutko, poljski filozof in politik, nekdanji poslanec v poljskem parlamentu in šolski minister iz vrst ultrakonservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS) – ja, prav tiste, ki se je najbolj zagreto zavzemala za popolno prepoved splava na Poljskem. Danes zaseda mesto poslanca v evropskem parlamentu. Na naša tla ga je pripeljala založba Družina, pri kateri je nedavno izšel slovenski prevod njegove knjige Demon v demokraciji: Totalitarne skušnjave v svobodnih družbah. V njej Legutko, ki ga poljski aktivisti za človekove pravice oklicujejo za skrajnega desničarja, populista in homofoba, razvija tezo, da ima liberalna demokracija, torej politični sistem, na katerega danes prisega večina zahodnega sveta, precej več skupnega s komunizmom, kot bi si morda mislili. Njegovemu predavanju v Cankarjevem domu je prisluhnilo nekaj deset ljudi, med drugimi tudi predsednik SDS Janez Janša in pa nekdanji notranji minister Aleš Hojs.
-
5. 5. 2023 | Mladina 18 | Politika
Radijski voditelj in programski svetnik RTV Slovenija Sašo Hribar se je v oddaji Radio Ga-Ga nedavno dotaknil ukinitve muzeja slovenske osamosvojitve. Dejal je, da mu gre na živce, kot tudi »njegovi prdci. Tisti, ki so razdvajali slovenski narod, tisti, ki so srali v Cankarjevem domu, govorijo o nekem muzeju, s katerim bi se oni morali slikati in bi v njem imeli svoje spomenike.« Dodal je še nekaj bogokletnega: da »osamosvojitvene vojne nikoli ni bilo. Bila je agresija na Slovenijo, ampak zgodovinske danosti so bile take, da je bilo vsakomur jasno, da se vojna v Sloveniji ne more razplamteti, ker je armada komaj čakala, da gre sto kilometrov nižje.« Sašo Hribar je s tem dregnil v pomembno točko poveličevanja dogodkov osamosvojitve – spomnil je namreč, da ob samih dogodkih tudi politika ni govorila o vojni, ampak o agresiji. Poimenovanje je z leti izginilo.
-
5. 5. 2023 | Mladina 18 | Politika
V sredo je bil na Trgu republike v Ljubljani že četrti, tako so ga poimenovali organizatorji, »vseslovenski protestni in protivladni shod upokojencev«. Na njem je spet imel glavno besedo Pavel Rupar, bivši poslanec SDS in tržiški župan, ki je za svoje grehe nekoč že sedel v zaporu – ter tam spregledal, ugledal svetlobo in postal boljši človek. Vsaj tako pravi sam. Pred parlamentom so se mu pridružili »le iskreni in preizkušeni državljani«, je dejal v nagovoru, »državljani, ki smo vse predolgo molčali, zdaj pa je čas, da odločno zahtevamo, kar so nam vzeli«.
-
5. 5. 2023 | Mladina 18 | Družba
Med medicinsko fakulteto, ginekološko kliniko in staro stavbo porodnišnice v Ljubljani, v parku, poimenovanem po slovenski ginekologinji, profesorici in akademikinji dr. Lidiji Andolšek Jeras, so tej pomembni strokovnjakinji v spomin prejšnji teden odkrili še doprsni kip. Bila je redna profesorica za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, od leta 1987 do 1991 tudi dekanja, direktorica Univerzitetne ginekološke klinike UKC Ljubljana in sploh prva redna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Postavila je temelje slovenske reproduktivne ginekologije, bila je začetnica programa zunajtelesne oploditve pri nas. »Svojo izjemno poklicno kariero je posvetila uravnavanju rodnosti in varstvu rodnostnega zdravja žensk,« so ob tem zapisali na ginekološki kliniki.
-
Peterle Hribarja obtožuje, da je bil dezerter
Radijski voditelj in programski svetnik RTV Slovenija Sašo Hribar se je v oddaji Radio Ga-Ga, sicer kultni satirični oddaji, nedavno dotaknil ukinitve muzeja slovenske osamosvojitve, s čimer je na desnici sprožil pravi pogrom nad seboj. V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve so nad njegovimi izjavami »zgroženi«, so zapisali v sporočilu za javnost, zato zahtevajo javno opravičilo, od vodstva RTV Slovenija pa, da proti avtorju in uredniku oddaje sprožijo »ustrezne ukrepe«. A to še ni vse, predsednik združenja Lojze Peterle, sicer eden vidnejših predstavnikov in funkcionarjev poosamosvojitvene desnice, je Hribarja označil celo za dezerterja.
-
28. 4. 2023 | Mladina 17 | Družba
Popolne legalizacije konoplje v Sloveniji še ni na obzorju
Prejšnji teden je v prestolnici potekal Marihuana marš, dogodek v organizaciji ŠOU v Ljubljani. Opozarjal je na družbene, ekonomske in zdravstvene probleme, ki so posledica prohibicije konoplje kot prevladujoče oblike regulative na področju prepovedanih drog. Iz leta v leto se vrstijo pozivi, naj se uporaba konoplje v celoti legalizira – danes je njena uporaba za rekreativne namene dekriminalizirana, uporabnike pa lahko že zaradi posedovanja manjših količin doleti globa.
-
28. 4. 2023 | Mladina 17 | Družba
Sredi marca se je Alenka Čurin Janžekovič, upokojena učiteljica in ravnateljica, skupaj z možem odpravila v Švico. Temu je botrovala ena najtežjih odločitev, ki jo človek lahko sprejme v življenju, še več, večini se zdi naravnost nemogoča – odločila se je za smrt. Že od rojstva je živela z neozdravljivo in redko boleznijo, Morquijevim sindromom, ki prizadene sklepe in kosti. Zaradi bolezni je trpela hude, vse hujše bolečine, zato je že pred leti začela raziskovati možnosti, kako bi lahko sama končala svoje življenje. Kljub številnim zakonodajnim poskusom, da bi tudi v Sloveniji tistim, ki ne vidijo drugega izhoda, pomagali dostojno končati življenje, Alenka Čurin Janžekovič tega dne ni dočakala. Zato se je bila primorana odpraviti v tujino.
-
21. 4. 2023 | Mladina 16 | Družba
Prejšnji teden je bila v oglasni oddaji Dobra misel na drugem programu TV Slovenija predstavljena knjiga Božansko zdravljenje avtorja Draga Smiljaniča, »bivšega zdravnika«, kot so ga opisali v oddaji, ki je »danes doktor kiropraktike, akupunkturist, bioenergetik in radiestezist, terapevt alternativnih vej naravne medicine, ki že desetletja svoje življenje posveča zdravljenju bolnih, pomoči potrebnih«. Smiljanič naj bi bil po lastnih besedah pomagal že več tisoč ljudem – nekateri naj bi bili zaradi njega ponovno shodili, spregovorili prvo besedo ali celo spregledali. Z bioenergijo naj bi domnevno zdravil tudi Crohnovo bolezen.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Družba
Študentko na praksi so napadli samo zato, ker je transspolna oseba
Triindvajsetletna Lucienne-Beatrice Krstova se je rodila v Skopju, z družino se je nato preselila v Maribor, ko je še obiskovala osnovno šolo. Danes je magistrska študentka na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, tam študira pedagogiko in poučevanje anglistike, želi si biti učiteljica. V okviru študijskega programa opravlja 14-dnevno pedagoško prakso na eni od mariborskih osnovnih šol. A še preden bi se ta lahko sploh dobro začela, so že nastale težave. Na družbenih omrežjih se je našlo nekaj skrajnežev, ki so razkrili njene osebne podatke in to, na kateri osnovni šoli opravlja prakso, nato pa šolo začeli pozivati, naj ji prepreči stik z otroki. Samo zato, ker je transspolna oseba.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Družba
Valižanska pevka Bonnie Tyler je leta 1984 posnela skladbo Holding out for a hero (Čakam na junaka), v kateri se sprašuje, »kam so odšli vsi dobri moški in kje so vsi bogovi«, ki naj bi nam pomagali prebroditi najhujše. Glasbeni megahit, ki ga je še danes mogoče slišati na številnih plesiščih (ali pa vsaj po radijskih valovih), je opeval tradicionalno moške lastnosti in njihove adute – njihovo junaštvo in robatost, tisto pravo moškost, skratka.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Politika
Pahor ne skriva želje, da bi monetiziral svojo priljubljenost
Bivši predsednik države Borut Pahor je sprva dajal jasne signale, da bi se po izteku predsedniškega mandata rad znašel v diplomaciji. Vendar se mu želja očitno za zdaj ni izpolnila. Zato se je v maniri pravega vplivneža in kralja Instagrama odločil, da kapital, ki mu ga je uspelo pridobiti med dolgoletno politično kariero, unovči drugače. Tako je nastal Mastercardov podkast navdiha – podkast, ki ga, res je, sponzorira Mastercard in vodi Borut Pahor.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Politika
Bi lahko vladni predlog posegel v avtonomijo javnih zavodov?
Novela zakona o zavodih, za katero si je vlada prizadevala, da bi bila obravnavana po skrajšanem postopku, bo zakonodajni postopek nadaljevala po redni poti. Tako so odločili vodje poslanskih skupin na kolegiju predsednice državnega zbora, saj so se proti predlogu skrajšanega postopka izrekli v prav vseh parlamentarnih strankah, razen v Gibanju Svoboda. Predlog sprememb zakona pa še vedno sproža burne odzive, v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) napovedujejo celo možnost zakonodajnega referenduma, če bo novela sprejeta.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Politika
Fitnes v kletnih prostorih vladne stavbe
Na portalu javnih naročil se je znašlo nadvse zanimivo naročilo generalnega sekretariata vlade – nekdo v vladi si je, vsaj tako je bilo videti na prvi pogled, zaželel malček več športnega vzdušja v kletnih prostorih na Gregorčičevi ulici. Vlada je zainteresirane gospodarske subjekte povabila k oddaji ponudb za ureditev prostora za fitnes.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Politika
Upravičena pomoč ali priložnost za zlorabo
Jerneja Kolbl je tik pred tem, da bo magistrirala iz prava. Na študijski poti je bila prisiljena premagati precej več ovir kot njeni kolegi, ne uživa namreč privilegija majhnih samoumevnosti, kot je na primer ta, da se človek zjutraj preprosto zbudi, obleče, pripravi zajtrk, si umije zobe in se odpravi po vsakodnevnih opravkih. Šestindvajsetletna pravnica je oseba s cerebralno paralizo, njeno gibanje je omejeno, življenje brez dodatne pomoči pa precej oteženo. K sreči ji pri večini življenjskih aktivnosti na pomoč priskočijo osebni asistenti. Z njihovo pomočjo je sploh mogoče, da danes živi sama, sicer bi morala najverjetneje še vedno živeti pri starših, in da ostaja aktivna. »Osebna asistenca mi omogoča samostojno življenje, življenje v skladu z lastnimi željami in potrebami,« pravi.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Družba
320 dni / Zaposleni na RTV Slovenija so v brezupnem položaju
Zaposleni na javni radioteleviziji stavkajo že skoraj leto, v torek so stavko zaostrili. Verjetno je tega dne največ povedal informativni televizijski program v odsotnosti kopice zaposlenih, predvsem prekaljenih novinarjev tega programa. Vajeti so v roke spet vzeli »novinarski lakaji« sedanjega vodstva, kot so Nejc Krevs, Valentina Plaskan in Gašper Petovar, manjkala nista niti Igor Pirkovič in Jože Možina, za češnjo na tortici pa je kakopak poskrbela Rosvita Pesek, ki je odvodila Odmeve. Stavke se tako rekoč niso dotaknili, še več, vidno so uživali – tako močna je njihova novinarska solidarnost.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Družba
Šelestenje projektnega denarja
Pretekli mesec sta dr. Marija Javornik, redna profesorica za didaktiko na mariborski Filozofski fakulteti, in dr. Simon Zupan, izredni profesor za prevodoslovje na tej fakulteti, v Večeru objavila prispevek o domnevno »nekritičnem poseganju v programe ob šelestenju projektnega denarja« na mariborski univerzi. Očitata ji rokohitrsko uvajanje novih (zelenih) študijskih programov in 23 pilotnih projektov, da bi tako upravičila pridobljena sredstva v znesku 26 milijonov evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Prepričana sta, »da mora biti vsak poseg v visokošolski kurikulum zelo dobro premišljen«.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Politika
Norveški množični morilec in krščanski fundamentalist Anders Behring Breivik (danes se predstavlja kot Fjotolf Hansen) je, preden je v vladni četrti sredi Osla sprožil bombo in ubil osem ljudi, nato pa se odpravil na strelski pohod na otok Utøya, kjer je pokončal še 69 mladih laburistov, na spletu objavil 1500 strani dolg manifest. V njem je napovedal evropsko državljansko vojno, ki bo v različnih etapah potekala vse do leta 2083, ko naj bi prišlo do izgona vseh muslimanov in usmrtitve kulturnih marksistov ter končne implementacije »kulturne konservativne politične agende«. Obenem je v manifestu omenil tudi Slovenijo – navedel jo je kot državo, v kateri je bila »multikulturalistična propaganda pranja možganov« najmanj uspešna.
-
Tretji shod Ruparjevih upokojencev
V Ljubljano so se danes zgrinjali avtobusi iz vse Slovenije. Potekal je namreč že tretji shod v organizaciji Glasu upokojencev in Inštituta 1. oktober, dveh pobud bivšega poslanca SDS in tržiškega župana Pavla Ruparja, politično kariero katerega so pred leti pokopale številne afere, nato pa je v zaporu prestajal kazen zaradi zlorabe položaja. V primerjavi s prejšnjima je bil tokratni nekoliko drugačen, saj se je, tako organizatorji, iz zgolj upokojenskega spremenil v vsesplošni protivladni protest, udeleženci shoda pa so se prvič odpravili tudi po ljubljanskih ulicah. Rupar jim je zato že vnaprej svetoval, naj s seboj prinesejo čevlje, ki jim najbolj ustrezajo za hojo, dežnike, če bi slučajno deževalo, in »slovensko malico, črni kruh in zaseko za moč«.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Družba
Informativni program TV Slovenija že osem let pripravlja manjšinsko oddajo NaGlas!, namenjeno pripadnikom albanske, bosanske, črnogorske, hrvaške, makedonske in srbske skupnosti v Sloveniji. Urednica oddaje Saša Banjanac Lubej in skupina novinark dvakrat na mesec ustvarjajo vsebine v jezikih omenjenih manjšin. A direktor TV Slovenija Uroš Urbanija je urednico oddaje prejšnji teden obvestil, da ne namerava podaljšati avtorskih pogodb njenim sodelavkam.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Politika
Podmladek SDS je zoper Inštitut 8. marec podal prijavo
Slovenska demokratska mladina, podmladek stranke SDS, je kalilnica kadrov za potrebe največje opozicijske stranke. V njej so politično pot začeli recimo Anže Logar, Alenka Jeraj, Žan Mahnič in Anja Bah Žibert. Gre za »odlično odskočno desko za politično kariero«, v nedavnem intervjuju v Demokraciji trdi sedanja predsednica podmladka Simona Purkat. Da jabolko res ne pade daleč od drevesa, člani in članice podmladka dokazujejo ob tako rekoč vsaki priložnosti, nazadnje z napadom na Inštitut 8. marec, ki je za njihovega mentorja Janeza Janšo verjetno največji kamen spotike.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Družba
Po sprehajalnih poteh po Ljubljani, recimo na Poti spominov in tovarištva ali na Rožniku, se že vse od začetka leta pojavljajo zapisi na drevesih – bodisi nanje naneseni s sprejem kot grafiti ali pa pribiti z žeblji – ki oznanjajo: »Jezus je živ!« Naključni sprehajalci so to kakopak opazili in fotografije dreves objavili na družabnih omrežjih. Gre za udejanjanje verske svobode ali preprosto za vandalizem?
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Kultura
Februarja sta bila iz sodnega registra izbrisana Muzej novejše zgodovine Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve, ki sta se združila v skupni zavod – Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Posledično sta brez direktorskega položaja ostala Jože Dežman, ki je pod prejšnjo, Janševo vlado prevzel vodenje Muzeja novejše zgodovine Slovenije, in Željko Oset, direktor v času prejšnje vlade ustanovljenega Muzeja slovenske osamosvojitve, ki je bil politični, ne strokovni projekt. Vpisu v sodni register je sledilo prehodno obdobje, v katerem sta oba prejemala direktorsko plačo, dokler nista ta torek prejela odpovedi delovnega razmerja.
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Kultura
Jože Dežman je mesto direktorja (zdaj že bivšega) Muzeja novejše zgodovine Slovenije prvič zasedel v času prve Janševe vlade. To je bilo obdobje, ko so se v muzeju ukvarjali predvsem z revizionizmom v zvezi z drugo svetovno vojno in ozko usmerjenimi interpretacijami vojne za Slovenijo. S podobnimi prijemi je prevzel vodenje muzeja pod tretjo Janševo vlado, ko je nasledil Kajo Širok, danes državno sekretarko za kulturo v kabinetu predsednika vlade.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Politika
Digitalni boni v vrednosti 150 evrov, ki so jih za nakup računalniške opreme lahko izkoristili učenci zadnje triade, dijaki in študenti – vsaj v teoriji pa naj bi jih lahko tudi starejši od 55 let –, so bili labodji spev bivšega ministra za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča. Namesto želenega učinka, večje digitalne vključenosti tistih, ki si računalniško opremo težko privoščijo, je zakon, ki je bone uvedel, prinesel večmilijonski dobiček ponudnikom brezžičnih slušalk in povzročil veliko nezadovoljstva med starejšimi. Ti bi bone lahko izkoristili le, če bi prej opravili tečaj za večjo digitalno pismenost, vendar prejšnja vlada na teh tečajih ni zagotovila zadosti mest.