Luka Volk
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Politika
Slovenija kot Nemčija leta 1933?
Ob razglasitvi izidov trojnega referenduma so se na Trstenjakovi pred kamerami zvrstili trije poslanci SDS, Branko Grims, Zvone Černač in Alenka Jeraj, vsi vidno razočarani. Pri tem je Grims izrazil dvom, da so se ljudje sploh zavedali, o čem odločajo, saj je menda »namesto o vsebini uspelo prek medijev kanalizirati razpravo v ideologijo in osebne predsodke, kdo je za tega in kdo je za onega, namesto da bi se ljudje odločali, kaj je bolje zanje, kaj je bolje za njihovo denarnico«. In dodal, da »potem ni čudno, če so razmere v Sloveniji vse bolj podobne tistim iz Nemčije leta 1933«.
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Politika
Državni svet zapušča Alojz Kovšca – in še kdo
Poleg lokalnih volitev in trojnega referenduma so nedavno potekale še ene volitve – elektorji v volilnih telesih interesnih organizacij in lokalnih skupnosti so pred kratkim posredno izvolili nove predstavnike v državnem svetu. Sedemnajst dosedanjih svetnikov bo delo opravljalo še naprej, 23 pa je novih. Pri tem je posebej zanimivo, da so izpadli nekateri dolgoletni člani državnega sveta, med njimi nekdanji mariborski župan in državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler, ki je v državnem svetu sedel zadnjih deset let, in celo predsednik tega organa Alojz Kovšca, ki je državni svetnik postal leta 2007. Odhaja še Matjaž Gams, ki je bil v državni svet izvoljen kot predstavnik raziskovalne dejavnosti, večkrat pa je razburil s trditvijo, da je za zaton Slovencev kriva emancipacija žensk in spolnih manjšin.
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Družba
Varnost naših podatkov v oblaku
Nemški nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov v pred kratkim objavljenem poročilu ugotavlja, da ameriški tehnološki velikan Microsoft kljub predhodnim opozorilom pri oblačnih storitvah – najbolj znan je Microsoft 365, ki omogoča rabo programov za urejanje besedil, obdelavo razpredelnic in druga orodja, pa tudi hrambo podatkov v oblaku s storitvijo OneDrive – še vedno ne upošteva splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR).
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Svet
Sosednja Avstrija namerava zaostriti zakonodajo, ki prepoveduje rabo nacističnih simbolov. Nekateri so, podobno kot v Nemčiji, prepovedani že od konca druge svetovne vojne, med njimi recimo nacistični pozdrav, z novim predlogom pa bi se prepoved še razširila. Prepovedana bi bila vsakršna trivializacija holokavsta, pa tudi posest nacističnih spominkov.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Politika
Najprej zapišimo najočitnejše: po prvem krogu lokalnih volitev so župani znani v 165 občinah, v 47 občinah pa se bodo morali volivci na glasovanje spet odpraviti prihodnji mesec. Zmagovalci županskih volitev so bili že vnaprej znani v približno četrtini občin, saj tamkajšnji kandidati niso imeli izzivalca. Volilna udeležba je bila nizka, prvega kroga volitev se je udeležilo le nekaj več kot 47 odstotkov volilnih upravičencev – nižja volilna udeležba je bila zgolj leta 2014. Najnižja volilna udeležba v občinah, kjer so volivci imeli na izbiro več kandidatov, je bila na Jesenicah. Tam je prišlo glasovat zgolj nekaj več kot 35 odstotkov volilnih upravičencev. Precej nizko na seznamu se je znašla tudi mestna občina Ljubljana, tam se je na volišča odpravilo 40 odstotkov volilnih upravičencev, pet odstotkov manj kot pred štirimi leti. Župana je v prvem krogu dobila polovica mestnih občin – Ljubljana, Koper, Novo mesto, Slovenj Gradec, Velenje in Ptuj. Večjih presenečenj ni bilo.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Politika
Zakaj je bilo v Ljubljani oddanih izrazito malo preferenčnih glasov?
Podobno kot na volitvah v evropski parlament tudi na lokalnih volitvah zakon volivcem omogoča, da na glasovnici pri listi, za katero glasujejo, označijo kandidata, ki mu dajejo pri izvolitvi prednost pred drugimi. Vendar se preferenčni glasovi upoštevajo le, če jih je oddanih dovolj. Oddati ga mora najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za listo, hkrati pa mora število glasov, ki jih prejme kandidat, presegati deset odstotkov oddanih glasov za listo. Zgolj v tem primeru so lahko kandidati, ki so dobili največ prednostnih glasov, izvoljeni mimo vnaprej določenega vrstnega reda.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Politika
Organizacije, ki krepijo pravno državo in spodbujajo aktivno državljanstvo
Nizozemsko zunanje ministrstvo že od leta 2008 podeljuje tulipan za človekove pravice, nagrado, namenjeno civilnodružbenim gibanjem po vsem svetu, ki mirno in inovativno krepijo človekove pravice in aktivno državljanstvo. Na lokalni ravni podobno nagrado podeljujejo posamezna nizozemska predstavništva, vendar le v državah, kjer velja, da je demokracija ogrožena. Precej povedno je torej, da se je nizozemsko predstavništvo v Sloveniji – glede na dvoletno strahovlado Janševe ekipe in na drugi strani neverjeten vzpon številnih civilnodružbenih gibanj – letos odločilo to nagrado podeliti pri nas.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Družba
Javni štipendijski, razvojni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije je osrednja institucija v državi, ki deluje na področju štipendiranja dijakov in študentov, pa tudi deficitarnih poklicev. S pridobljenimi evropskimi sredstvi izvaja različne programe za razvoj kadrov, spodbuja zaposlovanje invalidov in ohranjanje delovnih mest zanje, zagotavlja pravice delavcev, če je delodajalec plačilno nesposoben, in pravico otrok do nadomestila preživnine.
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Politika
Vsaka manj uveljavljena politična stranka, ko ji enkrat uspe prestopiti parlamentarni prag, tvega, da se bo v zgodovino zapisala kot muha enodnevnica – da bo odslužila mandat, morda dva in nato po spletu okoliščin razpadla ali pa na volitvah dobila ljudsko nezaupnico. Razlogi, zakaj se to zgodi, so različni. Nekatere generične stranke novih obrazov, ki praviloma nastanejo tik pred volitvami, so vsebinsko izpraznjene, še preden zasedejo mesto v parlamentu, spet druge postanejo žrtev notranjih razprtij ali se preprosto ne znajo prilagoditi spremenjenim razmeram. Gre za nemalokrat viden pojav, to se je v preteklosti že zgodilo Zaresu in SMC, pred kratkim navsezadnje tudi strankama Alenke Bratušek in Marjana Šarca. V parlamentarni konstelaciji tako danes prevladujejo stranke z močnim političnim zaledjem – SD, SDS in Nova Slovenija –, poleg tega se je, pa čeprav zgolj za las, skupaj s političnim novincem Gibanjem Svoboda v parlament že tretjič zapored uvrstila tudi Levica. Te tako ne moremo več oklicati za mlado, vendar stranki, ki je pred osmimi leti prvič prestopila parlamentarni prag in v slovenski politični prostor vnesla povsem novo govorico, danes grozi nekakšna kriza identitete.
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Politika
Komercializacija visokega šolstva?
Šolsko ministrstvo je pripravilo predlog sprememb in dopolnitev zakona o visokem šolstvu, ki naj bi odpravile pravne vrzeli, na katere sta v preteklosti opozorila ustavno in računsko sodišče. Predlog je bil v javno razpravo poslan septembra, takrat pa se je v njem pojavil tudi člen, ki univerzam omogoča ustanavljanje gospodarskih družb kot posebnih pravnih oseb.
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Svet
Konec Twitterja, kot smo ga poznali
Najbogatejši človek na svetu Elon Musk je s prevzemom Twitterja »osvobodil ptico«, kot se je izrazil ob nakupu podjetja. Prepričan je, da je prejšnje vodstvo z opravljanjem nadzora na platformi, moderiranjem vsebin, poskusi preprečevanja sovražnega govora in onemogočanjem profilov tistih, ki širijo lažne novice in razpihujejo sovražnost – največ prahu je dvignilo blokiranje računa nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa – uporabnikom ali kar človeštvu nasploh krnilo svobodo govora. Twitter bo odslej Muskov zasebni peskovnik, zaradi česar ga zapušča vse več uporabnikov. Po nekaterih podatkih ga je zapustilo že več kot milijon uporabnikov, občutno pa se je zmanjšalo tudi število dnevno aktivnih uporabnikov.
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Družba
Inšpekcijski nadzor ugotovil, da je Nova24TV spodbujala nasilje in sovraštvo
Inšpekcijski nadzor Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Akos) je ugotovil, da je televizijski program Nova24TV s komentatorsko oddajo Kdo vam laže?, ki je bila predvajana konec junija, kršil zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah, ko je spodbujal nasilje in sovraštvo do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi prepričanja, političnega ali drugega mnenja.
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Družba
Programer Marko Plahuta se ljubiteljsko ukvarja z raziskovanjem medijske krajine in družabnih omrežij, zlasti slovenskega dela Twitterja. V svoji bazi hrani podatke tako rekoč celotne slovenske tvitosfere, z analizo teh pa pogosto prihaja do zanimivih spoznanj.
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Družba
So starejši udeleženci v prometu res nevarnejši vozniki?
Prejšnji mesec se je spet zvrstilo več prometnih nesreč s smrtnim izidom, njihovi povzročitelji pa so bili starejši vozniki – 86-letnik je na avtocesti zapeljal v napačno smer, 87-letnik se je zaletel v skupino ljudi pred nakupovalnim središčem, 82-letnik je nesrečo povzročil pri poskusu prehitevanja. Pa so starejši udeleženci v prometu tudi v resnici nevarnejši vozniki?
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Politika
Obrambno ministrstvo najema cerkvene prostore
Znotraj Slovenske vojske deluje vojaški vikariat, služba za religiozno oskrbo pripadnikov vojske in njihovih družinskih članov, ki je bila leta 2000 ustanovljena s sporazumom med Slovensko škofovsko konferenco in slovensko vlado, natančneje vlado, ki jo je le pol leta vodil Andrej Bajuk. Položaj obrambnega ministra je tedaj zasedal Janez Janša. Prav pod Janševo vlado pa je vojaški vikariat letos dobil tudi pastoralno središče v Ljubljani.
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Družba
Delavcem v trgovini je prekipelo
Peticijo Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki od delodajalcev zahteva boljše delovne razmere, je podpisalo več kot 7000 zaposlenih v trgovinski dejavnosti. V obdobju vsesplošne draginje najnižje osnovne plače, ki brez doplačil ne dosežejo niti minimalne plače, ter nizka povračila stroškov za prehrano in prevoz na delo delavcem preprosto ne omogočajo preživetja. Če se razmere ne bodo kmalu izboljšale, v sindikatu zato ne izključujejo možnosti stavke – in to sredi decembra, ko so trgovine in njihova skladišča praviloma najbolj obremenjeni.
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Politika
Bi lahko zmaga italijanske desnice ogrozila odnose v obmejnem okolju, kjer živijo Slovenci?
Prejšnji teden je bila stota obletnica pohoda na Rim, shoda fašistov, ki se je končal z imenovanjem Benita Mussolinija za italijanskega premiera. Skoraj ironično je nekaj dni pred obletnico prisegla nova italijanska premierka Georgia Meloni, predsednica neofašistične stranke Bratje Italije, ki v preteklosti ni skrivala naklonjenosti Mussoliniju, in z njo najbolj desna vlada po drugi svetovni vojni. Družbo v vladi stranki Melonijeve delata Liga Mattea Salvinija in stranka Naprej, Italija pod vodstvom Silvia Berlusconija, skupaj imajo večino tudi v obeh domovih parlamenta.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Družba
Napad na Niko Kovač je napad na kritične glasove
Predstavljajte si, da se sprehajate po kraju, v katerem ste odraščali, tam ste hodili v šolo, obiskovali obšolske dejavnosti, recimo dramski krožek ali atletiko, morda ste večino časa preživeli skriti med knjigami v lokalni knjižnici. Gre za kraj, kjer ste se prvič zaljubili, spletli prva trdna prijateljstva, nekatera od njih skrbno ohranjate še danes, druga so sčasoma izzvenela. Zdaj pa si predstavljajte, da ste v tem kraju, kjer ste se leta počutili varne, prisiljeni vsak trenutek dneva gledati čez ramo, se bati, kaj vam bo kdo rekel, bog ne daj, kaj storil. To ni življenje, ki bi si ga kdorkoli želel, tudi ni življenje, ki bi ga komurkoli privoščili.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Družba
Od sobote transspolnim osebam, ki želijo urediti spremembo podatka o spolu in jo vpisati v matični register, za ta opravek ni več treba hoditi na upravno enoto v kraju, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče, pač pa lahko to storijo na katerikoli od upravnih enot po državi.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Družba
V organizacijskem odboru Shoda za znanost, pobude, ki se po zgledu mednarodne iniciative March for Science že od leta 2017 zavzema za varovanje okolja in se bori proti relativizaciji znanosti, od ministrstva za izobraževanje in znanost zahtevajo, naj nemudoma pripravi vse potrebno za celovito analizo evalvacijskega postopka Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS), ki bdi nad dodeljevanjem sredstev na projektnih razpisih. Pobudi, ki opozarja na napake v recenzentskih postopkih agencije, so se pridružili tudi v Koordinaciji samostojnih raziskovalnih inštitutov, podpisalo jo je več kot 600 raziskovalcev. Podpise so ministrstvu skoraj simbolično izročili prav na dan delnega Sončevega mrka. »V času, ko postajamo žrtve alternativnih dejstev, sodobna družba ne potrebuje samo junakov znanosti, temveč neizogibne možnosti za to, da se ti sploh lahko rodijo. In prvi pogoj za to je korektna, poštena in strokovno neoporečna evalvacija,« so prepričani podpisniki.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Družba
»Mavrična prihodnost pomeni odločitev za smrt«
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pridigi pri sveti maši na začetku študijskega leta mladim na srce položil, da so vtkani v prihodnost našega naroda – od njih naj ne bi bilo odvisno zgolj, kakšna bo prihodnost tega, ampak tudi, ali jo bo sploh imel. Nad njihovimi glavami po njegovem mnenju namreč brnijo številne ideje, ki poskušajo vdirati vanje s posredovanjem vseh mogočih medijev, ideologij in malikov – med drugim tudi grožnja mavrične prihodnosti, kot se je izrazil, ki bi jih lahko pahnila celo v smrt.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Družba
Inštitut 8. marec je ta teden v državni zbor vložil več kot 5000 overjenih podpisov in z njimi podprl predlog za spremembo dveh zakonov, s katero si prizadeva zagotoviti brezplačna kosila osnovnošolskim otrokom. Kampanjo zbiranja podpisov je poimenoval Za otroke gre – nekaj navdiha si je torej sposodil pri znanih zavetnikih »pravih« družin –, v tej luči pa je ob vložitvi podpisov sporočil tudi: »Aleš [Primc], tokrat resnično: za otroke gre. Vse otroke!«
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Politika
Rasistična izjava visokega zunanjepolitičnega predstavnika Evropske unije
Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell, nekoč predsednik evropskega parlamenta in španski zunanji minister, je prejšnji teden nagovoril študente evropske diplomatske akademije na College of Europe v belgijskem Bruggeju. Pri tem je presenetil z izjemno zaostreno protirusko retoriko, saj je dejal, da bo ruska vojska, če bo jedrsko napadla Ukrajino, povsem uničena, predvsem pa s trditvijo, da je Evropa kot brezhiben vrt, preostanek sveta pa je džungla, ki bi ta vrt lahko napadla in ga, če ne bomo dovolj pazljivi, prerasla.
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Družba
Vse od sedemdesetih v Združenih državah Amerike potekajo tako imenovani pohodi za življenje, organizatorji katerih ne skrivajo želje, da bi ali povsem prepovedali pravico do abortusa ali pa ga vsaj kar se da omejili. Z odločitvijo ameriškega vrhovnega sodišča v zadevi Roe proti Wade, ki ameriškim zveznim državam omogoča, da same določajo zakonodajo na področju reproduktivnih pravic žensk, so se njihove želje uresničile, s podobnimi prizadevanji pa neokonservativna gibanja že več let vstopajo tudi na evropska tla, ob čemer Slovenija ni nobena izjema. Z leti se je gibanje proti abortusu uspešno spojilo z gibanjem proti pravicam LGBTIQ+ oseb in svoje zatočišče našlo v nasprotovanju tako imenovani teoriji spola, ki naj bi domnevno poskušala zamajati temelje tradicionalne družine. A za kaj sploh v resnici gre?
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Družba
»RTV Slovenija vodijo ljudje, ki sovražijo zaposlene«
Stavkajoči zaposleni na RTV Slovenija so se ob dveh priložnostih odločili za neverjetno solidarno dejanje. Prvič 23. avgusta ob koncu TV Dnevnika, ko so s simbolično akcijo, mirnim protestom v studiu, hoteli opozoriti na pritiske direktorja TV Slovenija Uroša Urbanije, sicer nekdanjega piarovca Janševe vlade, na TV-voditelja Sašo Krajnca in urednico Vesno Pfeiffer, in nato spet 5. septembra ob koncu Slovenske kronike, ko so se v studiu pridružili TV-voditeljici Jasmini Jamnik in tako opozorili na nemogoče delovne razmere v informativnem programu. Nestrinjanje s politično nastavljenim vodstvom RTV Slovenija so v času stavke sporočili mirno in dostojno – a so bili kljub temu spet deležni nemogočih pritiskov. Vodstvo RTV Slovenija je prejšnji teden 38 zaposlenim izdalo opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja.
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Politika
Predvolilno soočenje (nekaterih) predsedniških kandidatov z ljudstvom
Podobno kot pred aprilskimi državnozborskimi volitvami tudi zdaj pred predsedniškimi lani nastala pobuda Glas ljudstva v torek, 18. oktobra, pripravlja predvolilno soočenje predsedniških kandidatov. Udeležili se ga bodo Nataša Pirc Musar, Milan Brglez, Miha Kordiš in Vladimir Prebilič. Na Trgu republike bodo odgovarjali na vprašanja organizacij, zbranih v pobudi, pa tudi na vprašanja iz občinstva. Preostali trije kandidati se na vabilo niso odzvali ali pa se soočenja zaradi obveznosti ne bodo mogli udeležiti.
-
7. 10. 2022 | Mladina 40 | Politika
Ob robu Pohoda za življenje je obenem potekal protishod, na katerem je nekaj deset protestnic in protestnikov želelo izraziti svoje nestrinjanje, kot so sami zapisali, s sovražnimi narativi, ki pomenijo grožnjo že izborjenim pravicam žensk. Čeprav je policija med udeleženci obeh shodov vzpostavila policijski kordon in tako skupinama omogočila nemoten shod, pa ji ni uspelo preprečiti fizičnega napada na udeležence protishoda, ob čemer je ena od protestnic utrpela vidne lažje poškodbe. Napad je zakrivil eden iz skupine mladih moških, prav tako udeležencev Pohoda za življenje, v kateri so bili tudi nekateri vidni predstavniki tako imenovanih rumenih jopičev in Nacionalne tiskovne agencije, obeh v preteklosti že povezanih z neonacističnim gibanjem na Slovenskem. Fotografije razkrivajo, da je napad zakrivil Andrej Okorn, sicer znan slovenski neonacist in nekdanji vodja skupine za novačenje skrajnežev Tukaj je Slovenija, ki je bil v preteklosti prisoten na shodu v podporo napadalcem na LGBTIQ+ aktivista Mitjo Blažiča in vpleten v napad na mirnega protestnika v Ljubljani na vstajah 27. novembra 2012.
-
7. 10. 2022 | Mladina 40 | Politika
Kdo so udeleženci pohoda proti splavu in kaj jih skrbi
V soboto, le nekaj dni zatem, ko je v Ljubljani potekal »shod za zaščito otrok in družin«, kot so ga poimenovali v Koaliciji za otroke gre, in zgolj dan zatem, ko je poslanka Nove Slovenije Iva Dimic med burno razpravo v državnem zboru zatrdila, da je knjiga vseh knjig, s čimer je imela kakopak v mislih Sveto pismo, nad ustavo, se je v Ljubljani spet zbrala množica ljudi, tokrat na Pohodu za življenje. Dogodek, ki je potekal že tretje leto zapored in katerega organizatorji ne skrivajo želja, da bi v Sloveniji v celoti prepovedali ali pa vsaj omejili sicer ustavno zagotovljeno pravico do splava, je na Prešernov trg privabil več kot tisoč ljudi, med njimi predvsem starejše, družine z otroki in nekoliko presenetljivo tudi številne mlade.
-
7. 10. 2022 | Mladina 40 | Politika
Ko je vlada Mira Cerarja leta 2015 na mejo s Hrvaško dala postaviti rezilno žico – ali raje »tehnične ovire«, kot se to lepše sliši –, si verjetno nihče ni mislil, da bo ta tam ostala celih sedem let. Ravno zato je bila ena temeljnih predvolilnih obljub premiera Roberta Goloba, da bo s slovensko-hrvaške meje dal odstraniti žico, vzeta skrajno resno.
-
7. 10. 2022 | Mladina 40 | Politika
Karpo Godina velja za legendo slovenskega in jugoslovanskega filma. Nanj je izrazito vplival vse od umetniškega gibanja jugoslovanskega črnega vala v šestdesetih letih. Kot direktor fotografije, snemalec in montažer je leta 1968 sodeloval pri ustvarjanju filma Zgodnja dela, ki je prejel nagrado na Berlinalu. Tako je postal eden najbolj iskanih direktorjev fotografije mlajše generacije v Jugoslaviji. V vseh letih dela je režiral več celovečercev ter igranih in dokumentarnih projektov ter zanje prejel številne domače in tuje nagrade, med domačimi Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
