Luka Volk

  • Luka Volk

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Politika

    Cepljeni in necepljeni poslanci

    Generalna sekretarka državnega zbora Uršula Zore Tavčar se je v intervjuju za Večer dotaknila tudi vprašanja precepljenosti poslancev in zaposlenih v službah državnega zbora. »Tudi sama sem želela, da bi bili vsi, ki delamo v državnem zboru, cepljeni čim prej zaradi načina dela, pri katerem je veliko ljudi na kupu. Ko je seja v državnem zboru, mora biti poleg 90 poslancev prisotnih še okoli 100 ljudi. Ko smo marca lani prišli na vrsto za cepljenje, je bil odziv poslancev izjemen, takrat se jih je cepilo okoli 70, nekaj pa jih je bilo prebolevnikov,« je povedala. V službah državnega zbora naj bi bilo cepljenih približno 70 odstotkov zaposlenih. »Sama nisem čutila nekih napetosti, so pa mi drugi zaposleni povedali, da se je na neki točki to res odrazilo v odnosu med cepljenimi in necepljenimi, a zaradi tega ni bilo nobene kritične situacije. Trikrat tedensko imamo organizirano tudi testiranje za necepljene in tiste, ki se želijo preventivno testirati.« Več

  • Luka Volk

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Svet  Za naročnike

    Cepivo, s katerim bi bilo mogoče precepiti svet

    Čeprav je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump pred kratkim v intervjuju nekoliko presenetljivo rekel, da so cepiva »eden od največjih dosežkov človeštva«, je velik del republikanskih volivcev do njih še vedno nezaupljiv. Precepljenost v Teksasu – tradicionalno republikanski državi, kjer so ostaline trumpovskega obdobja še vedno zaznavne – je nizka. Podobna je slovenski. Kljub temu so decembra prav iz te ameriške zvezne države poročali o dosežku, ki bi lahko bil pomemben mejnik v boju s pandemijo. Skupina približno 50 znanstvenikov iz Teksaške otroške bolnišnice in z Baylorjevega medicinskega kolidža je razvila cepivo proti covid-19, imenovano Corbevax, ki bi utegnilo rešiti težavo z neenako distribucijo cepiv. Ti znanstveniki si prizadevajo, da bi bilo njihovo cepivo dostopno prav vsem, ne zgolj tistim državam, ki si ga lahko privoščijo. Več

  • Luka Volk

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Svet  Za naročnike

    Vdor v zasebnost

    Evropski nadzornik za varstvo osebnih podatkov (EDPS) je prejšnji teden Evropskemu policijskemu uradu, bolj znanemu kot Europol, naložil izbris zbirke podatkov o posameznikih, ki sicer niso povezani s kriminalnimi dejavnostmi. Strokovnjaki s področja varovanja zasebnosti opozarjajo, da bi se Europol lahko nevarno približal obliki množičnega nadzora, kakršen je bil očitan ameriški Nacionalni varnostni agenciji (NSA), katere nesorazmerni vdor v zasebnost posameznikov na spletu je razkril Edward Snowden. Več

  • Luka Volk

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Politika  Za naročnike

    Naša najmlajša zaveznica se utaplja

    Mineva 30 let, odkar je večina članic Evropske skupnosti, predhodnice Evropske unije, priznala samostojnost in neodvisnost Slovenije. Že dan po osamosvojitvi jo je priznala sosednja Hrvaška, kasneje prva od zahodnih držav Islandija, pa tudi Nemčija in Švedska, a z dodatkom, da bo njun sklep začel veljati šele, ko bodo to storile druge evropske države, 15. januarja 1992. Vatikan je Slovenijo priznal dva dni prej, Rusija mesec kasneje, Združene države Amerike pa z nekaj omahovanja šele aprila. Več

  • Luka Volk

    14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Družba  Za naročnike

    Bomo morali nositi maske FFP2?

    Ena vodilnih nemških raziskovalnih institucij, Družba Maxa Plancka, v decembra objavljeni študiji na primeru koronavirusne različice delta ugotavlja, da brez uporabe zaščitne maske niti razdalja treh metrov ne zagotavlja zadostne zaščite pred okužbo. Več

  • Luka Volk

    14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Politika  Za naročnike

    Novi Tom Cruise

    Ko so pripadniki ameriškega in slovenskega vojaškega letalstva pred dobrim letom in pol preleteli Slovenijo v znak zmage nad epidemijo, se je v nebo povsem očaran ozrl tudi obrambni minister Matej Tonin. Tri slovenske pilatuse PC-9 je spremljalo šest ameriških letal F-16. »Bojeviti sokoli« veljajo za enega večjih ponosov ameriške vojske – odigrali so ključno vlogo v vojni z Irakom in tako rekoč vseh kasnejših ameriških vojaških eskapadah, zaveznicam so jih prodali že več tisoč, nedavno, lani, jih je izraelska vojska uporabila tudi za obstreljevanje Gaze. Skoraj nobenega dvoma torej ni bilo, da bo nekega dne s slovitim sokolom moral poleteti tudi veliki ljubitelj orožja in vplivnež iz vojaških vrst, minister Tonin. Več

  • Luka Volk

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Politika

    »Zanesljivo lahko pričakujemo vsaj zamenjavo predsednika republike«

    Nekdanji predsednik države Milan Kučan je lani že večkrat ponovil, da leto 2022 ne bo leto navadnih volitev – po njegovem mnenju se bomo odločali o vrnitvi demokracije. Zdaj smo vkorakali vanj, v tako imenovano super volilno leto, ko se bomo na volišča odpravili kar trikrat, na državnozborske, predsedniške in lokalne volitve. Potekale pa bodo še volitve v državni svet. Kaj torej lahko pričakujemo od njih? Več

  • Luka Volk

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Družba

    Reševanje javne radiotelevizije

    Za zdaj veljavni zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) si je leta 2005 vse zasluge pripisal poslanec SDS Branko Grims. Čeprav je Grims ves čas opozarjal na to, da je glavni motiv za pripravo zakona depolitizacija, pri čemer je (upravičeno) poudarjal, da svet RTVS vodi Janez Kocijančič, pred tem predsednik predhodnice SD, je bil seveda namen jasen: dobiti moč in nadzor na RTVS. Pet let kasneje je ministrica za kulturo Majda Širca predstavila nov predlog zakona, ki naj bi prinašal večjo avtonomnost in neodvisnost javne radiotelevizije, vendar je zakon na referendumu padel. Zakon je kljub spornosti tako ostal nespremenjen sedemnajst let. Več

  • Luka Volk

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Družba

    Ali je covid-19 nevarna bolezen?

    Na začetku tedna smo v uredništvo prejeli odprto pismo vladi, pod katero so se podpisali sociolog dr. Tomaž Mastnak, profesor za področje znanosti o blagu in tehnologijah dr. Gregor Radonjič, geodet Srečko Šorli ter pravnika dr. Andraž Teršek in dr. Boštjan M. Zupančič. Vlado pozivajo, naj zavrne pobude za uvedbo obveznega cepljenja proti covid-19, saj menijo, da cepiva niso bila razvita »po ustaljenih medicinsko znanstvenih kriterijih za prava cepiva ter v skladu z veljavnim pravom, vzpostavljenimi znanstvenimi procedurami in pogoji ter zahtevami medicinske etike in deontologije« in da so »še vedno le eksperimentalna in so dobila zgolj začasno dovoljenje za rabo v Evropski uniji«. Po njihovem izkušnje zadnjega leta kažejo, »da cepiva niso varna in da je njihova učinkovitost omejena« in da, čeprav lajšajo virulentnost bolezni, »ne ščitijo skupnosti, ker ne preprečujejo niti okužb niti prenašanja okužb«. Zapisali so tudi, da covid-19 »dokazano in neizpodbitno ni posebej nevarna prenosljiva bolezen«. Njihove trditve smo se odločili preveriti. Več

  • Luka Volk

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Družba

    Super volilno leto 2022

    V pobudo Glas ljudstva, ki se je uradno oblikovala na začetku novembra, se je do danes vključilo že več kot sto organizacij civilne družbe. Od trenutka, ko je javnosti predstavila prvih deset zahtev civilne družbe – med njimi možnost odpoklica parlamenta, zvišanje minimalne plače in pokojnin, varstvo javnih medijev, reševanje podnebne krize, odpravo dopolnilnega zavarovanja in krepitev nadzornih institucij –, zbira dodatne predloge. Doslej ji je že uspelo zbrati sto zahtev, ki jih namerava prihodnje leto, v tako imenovanem super volilnem letu 2022, predstaviti političnim odločevalcem. Vsa množica želja in zamisli je dosegljiva na spletni strani glas-ljudstva.si Več

  • Luka Volk

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Družba

    2021 v številkah

    1.
    mesto med slaščičarji z vsega sveta si je po izbiri gastronomske avtoritete The Best Chef prislužila Maša Salopek iz Hiše Franko. Ana Roš, glavna kuharica in idejna vodja restavracije, je skočila na sedmo mesto med najboljšimi kuharji na svetu. Več

  • Luka Volk

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Politika

    Dober namen, nezakonita izvedba

    Če ste se, drugače od nekaterih, prejšnji teden odločili odpreti vladno pošto, ste verjetno prejeli prav posebno pismo. Predsednik vlade Janez Janša se je v teh turbulentnih časih tik pred božičnimi prazniki odločil nagovoriti državljane. »Ljudje smo različni in polno je dogodkov, ravnanj in stvari, pri katerih se delimo po vseh mogočih merilih. A nevarnost bolezni, ki ogroža vse, naj ne bo med njimi. Bodimo svobodni, vendar odgovorni in solidarni. Čas je, da v boju s covidom-19 stopimo skupaj in držimo skupaj,« je zapisal in državljane pozval k cepljenju. Več

  • Luka Volk

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Družba

    Dobronamerni Urbanija

    Vladni urad za komuniciranje (Ukom) z Urošem Urbanijo na čelu je vodstvu RTV Slovenija v preteklih dveh mesecih poslal tri dokumente. V njih je navedel pripombe glede vodenja oddaj, kot so Dnevnik, Studio city, Slovenska kronika, Dogodki in odmevi ter Poročila ob 17. uri. Šlo naj bi za analizo, ki naj bi televiziji »pomagala pri nadaljnjih aktivnostih«. Dokumenti oddajam očitajo vse od postavljanja napačnih vprašanj do izbire napačnih gostov. Tako za oddajo Studio city, v kateri sta gostovala Spomenka in Tine Hribar, zapišejo, da bi se namesto njiju v njej lahko pojavil Jože Možina. Več

  • Luka Volk

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Politika

    Prihaja Jamie Harpootlian

    V soboto je v zgodnjih jutranjih urah, tik pred obiskom zunanjega ministra Anžeta Logarja v Washingtonu, senat ameriškega kongresa sporočil, da v Slovenijo prihaja nova veleposlanica Združenih držav Amerike (ZDA), pravnica iz Columbie v Južni Karolini Jamie Harpootlian. Na položaju veleposlanice bo nadomestila konservativno Lyndo Blanchard, ki je ob porazu Donalda Trumpa odstopila in Slovenijo zapustila že januarja, kmalu zatem pa kandidirala za zvezno senatorko iz Alabame. Izbranka Josepha Bidna, ki jo je nominiral že julija, je ob tem povedala, da se veseli zastopanja ZDA v Sloveniji, v »čudoviti in živahni demokraciji«. Več

  • Luka Volk

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Politika

    Kako po volitvah?

    V iztekajočem se letu se je lepo pokazalo, kako pomemben je glas civilne družbe. Temu je skozi balast, ki ga producira sedanja oblast, uspelo pronicati ob pomoči gibanj in organizacij, kakršna je tudi Inštitut 8. marec. Ta je pripravil kampanjo za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja po modelu »ja pomeni ja«, sodeloval pri referendumu o noveli zakona o vodah, lobiral za zakonsko spremembo, s katero bo zaščitena pitna voda v Anhovem … Več

  • Luka Volk

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Družba

    Česa bi se vlada lahko naučila od ekipe Sledilnika covid-19

    Med pandemijo smo se med drugim naučili, kako pomembna je javna dostopnost podatkov. Na podlagi takšnih podatkov lahko danes učinkovito spremljamo potek pandemije vsi, znanstveniki in laična javnost. Da je želja javnosti po obveščenosti o pandemiji velika, priča Googlova lestvica najbolj iskanih spletnih gesel v zadnjem letu. Na njenem vrhu se je v Sloveniji – in to pred imeni vseh olimpijskih športnikov, pa tudi pred iskalnim ključem »vreme« – pojavil Sledilnik covid-19. Več

  • Luka Volk

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Politika

    Nova digitalna zvezda

    Ministru Marku Borisu Andrijaniču nikoli ne zmanjka visokoletečih besed. Tako ni z njimi skoparil niti ob podpisu sporazuma s podjetjem Google in organizacijo Google.org, ki bosta v slovensko znanje o umetni inteligenci in v razvoj slovenskega socialnega podjetništva vložila 2,5 milijona evrov. »Gre za največjo investicijo te vrste v naši zgodovini«. To je »še en dokaz, da postaja Slovenija nova digitalna zvezda«. Ali je država z naložbo, vredno približno evro na prebivalca, res na poti v digitalni preboj, je vprašljivo. Več

  • Luka Volk

    10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Družba

    Omikron, drugi teden

    Vodja južnoafriškega raziskovalnega inštituta Sacema, epidemiologinja dr. Juliet Pulliam, se je skupaj s sodelavci januarja lotila analize rutinskega nadzora podatkov o okužbah z novim koronavirusom v Južni Afriki. Zanimalo jih je predvsem, kako velika je možnost ponovne okužbe z različico beta, ki je bila takrat v razmahu, potem ko je posameznik že prebolel bolezen. Rezultati so, podobno kot kasneje za delto, pokazali, da je imunski odziv prebolevnikov na novi različici učinkovit. Zbiranje podatkov so nato nadaljevali, dokler niso oktobra prvič opazili nekaj nenavadnega. Stopnja tveganja primarne okužbe se je začela manjšati, najverjetneje zaradi tega, ker se je več ljudi odločilo za osnovno cepljenje, stopnja tveganja za ponovno okužbo že prebolelih pa se je začela višati. Kmalu se je nenadno začelo višati število okužb. Ko je pred dvema tednoma virolog prof. Tulio de Oliveira, vodilni raziskovalec južnoafriške mreže za nadzor genomike NGS-SA, uradno potrdil obstoj nove različice, ki se je razplamtela po državi, je bilo dr. Pulliamovi jasno, da bi bile raziskave inštituta lahko prvi kazalci tega, kako dobro se omikron izmika mehanizmom našega imunskega sistema – in posledično morda tudi zmanjšuje učinkovitost delovanja cepiv. Več

  • Luka Volk

    10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Politika

    Čez desetletje nas bo 3 milijone!

    Stranki SMC in GAS sta na sobotnem združitvenem kongresu oblikovali novo stranko Konkretno. Za njenega predsednika je bil izvoljen Zdravko Počivalšek, podpredsedniško mesto pa je pripadlo Alojzu Kovšci. Kakšna bo prihodnost stranke, še ni znano, je pa Počivalšek ob robu kongresa pojasnil, kakšna naj bi bila po okusu nove stranke prihodnost slovenskega naroda. »Naš program bo temeljil na debirokratizaciji, zeleni politiki, tudi na demografskem vprašanju, saj moramo nekaj storiti, da nas bo čez desetletje tri milijone, ne pa dva, ampak iz naslova tega, kar se bo dogajalo v Sloveniji, ne s priseljevanjem,« je povedal za Planet TV, njegove besede pa so poobjavili tudi na uradnem računu vlade na Twitterju. Več

  • Luka Volk

    10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Družba

    V središču neodgovornosti 

    Umetnostni zgodovinar, komparativist in pesnik Robert Simonišek, ki je decembra na željo kulturnega ministra kot v. d. direktorja nadomestil dolgoletno direktorico Moderne galerije Zdenko Badovinac, se je na začetku epidemije odpravil v Milano. Vsaj tako opisuje v eseju V središču virusa, objavljenem v zbirki esejev Pejsaži: sanjati na soncu, za katero je prejel Rožančevo nagrado. V njem opisuje tudi, kako je kmalu za tem, ko se je vrnil domov, najverjetneje zbolel za covidom – in se povsem zavestno odločil, da bo kljub temu z možnostjo okužbe ogrozil druge ljudi. Več

  • Luka Volk

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Svet

    Bi nas lahko doletela še hujša zima, kot smo pričakovali?

    Četrtega novembra je južnoafriška virologinja Alicia Vermeulen v skupku tristotih testov na novi koronavirus, ki so jih tisti dan obravnavali v zasebnem laboratoriju Lancet, odkrila nekaj nenavadnega. Enemu izmed sicer pozitivnih testov pri virusu ni uspelo prepoznati virusnega S-proteina. Testi, ki se načeloma uporabljajo za prepoznavo koronavirusa, so narejeni tako, da prepoznajo značilni tip S-proteina – če se ta spremeni, če ta mutira, ga nekateri testi ne morejo več zaznati. O svojem nenavadnem odkritju je Vermeulnova obvestila virologinjo dr. Allison Glass, članico južnoafriške posvetovalne skupine za koronavirus. V sodelovanju z južnoafriškim inštitutom za nalezljive bolezni NICD so začeli zbirati podobne vzorce in jih sekvencirati (gre za primerjavo genomskega zaporedja virusa z že poznanimi različicami). Na podlagi tega so 23. novembra z gotovostjo že vedeli, da imajo opravka z novo različico koronavirusa – z različico B1.1.529, prvič zaznano v Bocvani 11. novembra, ki ji je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) nadela ime omikron in jo označila za različico posebnega pomena (angl. variant of concern). Več

  • Luka Volk

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Ekonomija

    Če želimo postati brezogljična družba, bomo morali opustiti kriptorudarjenje

    Švedska je zaradi izobilja obnovljive energije in cenejših energentov postala pravi magnet za tiste, ki se lotevajo rudarjenja kriptovalut. Ker je za to potrebne veliko električne energije, katere proizvodnja je povezana z izpusti ogljikovega dioksida, sta generalni direktor Agencije za varstvo okolja Björn Risinger in generalni direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Erik Thedéen pozvala k prepovedi te dejavnosti. Zgolj tako se bosta Švedska, pa tudi Evropska unija po njunem mnenju lahko držali podnebnih zavez, sprejetih v pariškem sporazumu. Več

  • Luka Volk

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Družba

    »Delta se je pojavila pred cepivom«

    Dr. Tatjana Avšič - Županc je vodja laboratorija za diagnostiko zoonoz in laboratorija Svetovne zdravstvene organizacije na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ter profesorica na ljubljanski Medicinski fakulteti. Pod njenim vodstvom zaposleni testirajo vzorce bolnikov, za katere obstaja sum okužbe z novim koronavirusom. Z virusom se tako gleda iz oči v oči vsak dan, pozna vse njegove pojavne oblike – še posebej dobro različico delta, ki še vedno polni bolnišnične postelje in spet narekuje sedanji val porasta okužb. Več

  • Luka Volk

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Svet

    Cepljenje obvezno!

    Po Latviji je ta teden »lockdown« v četrtem valu zaradi izjemne rasti okužb uvedla sosednja Avstrija. Vsesplošno zaprtje javnega življenja bo veljalo dvajset dni, do 13. decembra, stanje pa bodo ponovno ocenili po prvih desetih dneh, po tem datumu bo najverjetneje veljalo le še za necepljene prebivalce. A novi kancler Alexander Schallenberg je napovedal tudi, da bo Avstrija s 1. februarjem postala prva evropska država, kjer bo cepljenje zoper covid-19 obvezno. Podobno so se doslej odločili samo še v Indoneziji, Mikroneziji, Turkmenistanu in Tadžikistanu. Več

  • Luka Volk

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Politika

    Sodnica na grmadi

    Komaj je Urška Klakočar Zupančič, takrat še zaposlena na mestu okrajne sodnice, nehala pisati roman o ženski, ki v 17. stoletju konča na grmadi, je na njej pristala sama. Mineva skoraj leto, odkar je danes že nekdanja ljubljanska sodnica v krogu prijateljev na Facebooku predsednika vlade Janeza Janšo označila za velikega diktatorja. »Upam, da bo doba janšizma nekoč samo še bridek spomin, do takrat pa pazite nase,« je zapisala. Njen zasebni zapis je prišel v roke državnemu sekretarju Vinku Gorenaku in odločil se ga je poobjaviti v svojem spletnem dnevniku in z njim seznaniti javnost. Sledil je pravi pogrom – proti njej je bil sprožen disciplinski postopek, vnaprej ji je bilo odvzeto vodenje oddelka za etažno lastnino. Aprila je bila pred disciplinskim sodiščem oproščena, a se je kljub temu odločila zapustiti sodniške vrste. Epilog je zdaj dobila tudi kazenska tožba, ki jo je vložila proti Gorenaku zaradi kaznivega dejanja nedovoljene objave zasebnega pisanja. Več

  • Luka Volk

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Politika

    Uravnoteženje medijev

    Vlada je sprejela razpis za podelitev koncesij za izvajanje visokošolskih študijskih programov prve in druge stopnje, namenjen zasebnim samostojnim visokošolskim zavodom. Gre za še en poskus vlaganja javnega denarja v študijske programe zasebnih fakultet, kakršen je pod prvo Janševo vlado že uspel, drugič, leta 2013, pa spodletel zaradi odločitve upravnega sodišča. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa, za naslednje študijsko leto znaša 1,76 milijona evrov. Več

  • Luka Volk

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Politika

    V imenu digitalne preobrazbe je dovoljeno vse 

    Mark Boris Andrijanič, minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo, je prejšnji teden ob obisku jugovzhodne Slovenije, ta teden je bil še v Prekmurju, dvignil nekaj prahu s trditvijo, da podpira ustanovitev prve slovenske javne tehniške univerze. Kaj kmalu je postalo jasno, da je imel v mislih preobrazbo novomeške Fakultete za informacijske študije (FIŠ) v javno univerzo, za kar si njeno vodstvo, blizu vladajoči stranki SDS, prizadeva že več let. Tokrat bi mu morda lahko celo uspelo. Več

  • Luka Volk

    19. 11. 2021  |  Mladina 46  |  Družba

    Koliko cepljenih je tudi zaščitenih?

    Novembra lani, torej v tem času, je bila Evropa ponovno v lockdownu, sredi drugega vala epidemije, veljala je policijska ura, zunaj pa smo morali nositi maske. Sedemdnevno povprečje okužb je bilo takrat bistveno nižje kot danes. Hkrati pa je bilo višje tudi število smrtnih žrtev, saj je virus zlahka prodiral v domove upokojencev. Bilo je hudo, a luč na koncu tunela so kazali neverjetni znanstveni preboji v razvoju cepiv, ki so napovedovala končno normalizacijo izrednega stanja. Decembra se je tudi v Sloveniji začelo cepljenje. Najprej zdravstvo, nato starostniki. Cepiva so prihajala na trg, nekatera bolj, druga manj učinkovita, a vsa učinkovita. Več

  • Luka Volk

    19. 11. 2021  |  Mladina 46  |  Politika

    Oblast je vedno pripravljena obračunati s svojimi kritiki

    Brigita Skela Savič je strokovnjakinja za zdravstveni menedžment, dolgoživo družbo, promocijo zdravja in profesionalizacijo zdravstvene nege. Leta 2006 je bila med ustanovitelji Fakultete za zdravstvo. Na fakulteti vodi katedro za zdravstvene vede, obenem je sodelavka Medicinske fakultete v Ljubljani. Poleg tega je članica izvršnega odbora združenja za dostojno starost Srebrna nit. Je družbeno aktivna državljanka, glasnica medicinskih sester, zmeraj pripravljena kritično spregovoriti o družbenih krivicah. Svoje poglede pojasnjuje na družabnih omrežjih. Da se z oblastjo pogosto ne strinja, ne skriva, zato je prejšnji teden svoje sledilce na Twitterju pozvala k udeležbi na petkovem protestu. Več

  • Luka Volk

    19. 11. 2021  |  Mladina 46  |  Politika

    Minister dela

    Minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo, Mark Boris Andrijanič, je ta teden praznoval stoti dan na položaju. Ob obisku vlade v jugovzhodni Sloveniji je povedal, da podpira »ustanovitev prve slovenske javne tehniške univerze«, želi pa si, da bi bili »vsi študijski programi s področja računalništva in informatike, ki jih izvajajo javne institucije, brezplačni«. Programi slovenskih javnih univerz so za redne študente sicer praviloma že brezplačni, neznanka pa je ostalo vprašanje ustanovitve nove univerze. Je imel minister v mislih že preobrazbo novomeške Fakultete za informacijske študije (FIŠ) v javno univerzo? Več