Luka Volk

  • Luka Volk

    23. 8. 2024  |  Mladina 34  |  Družba

    Normalizacija nasilja

    Februarja letos je v Slovenskih Konjicah prišlo do preplaha: država naj bi tam hotela nastaniti migrante. V mestnem svetu je bila celo sklicana izredna seja, na kateri so občinski svetniki SDS, med drugim, predlagali, naj se občina odločno upre domnevni postavitvi azilnega doma na njenih tleh, še več, naj pozove vlado k takojšnji deportaciji vseh migrantov, ki so slovensko mejo prestopili ilegalno. Kot se je izkazalo, je šlo pri vsem skupaj za lažno novico, ki jo je v prvi vrsti pomagal širiti Bojan Podkrajšek, poslanec in občinski svetnik SDS. A škoda je bila narejena. Nekateri občani so začutili potrebo po »samoorganiziranju«, po družbenih omrežjih pa začeli deliti fotografije domnevnih migrantov, ki naj bi se že sprehajali po njihovih krajih. Čeprav to sploh niso bili migranti, pač pa tuji delavci, na primer sezonski delavci smučišča Rogla, ki so bili tam nastanjeni povsem legalno.

  • Luka Volk

    23. 8. 2024  |  Mladina 34  |  Družba

    Reševanje nacionalke

    Po junijskem pozivu sveta RTV Slovenija, naj vlada izpelje delno uskladitev RTV-prispevka z inflacijo (in po odgovoru premiera Roberta Goloba, da več denarja ne reši zmeraj vseh težav, kar smo lahko videli že v zdravstvu), so se na kulturnem ministrstvu vendarle odločili pripraviti odlok o desetodstotnem zvišanju prispevka s prihodnjim letom. Odlok je še v medresorskem usklajevanju in naj bi ga vlada sprejela do konca meseca, z zdajšnjih 12,75 evra bi se prispevek s prihodnjim letom lahko zvišal na 14,02 evra na mesec za gospodinjstvo. Pomeni to konec težav javne radiotelevizije?

  • Luka Volk

    23. 8. 2024  |  Mladina 34  |  Družba

    Magijski obredi

    Četudi nova obvoznica v Železnikih še nima uporabnega dovoljenja, je prejšnji petek po dolgem čakanju stekel promet po njej. Na čisto uradno odprtje bo treba še nekoliko počakati, cesto pa sta vsaj v začasno uporabo skupaj izročila tamkajšnji župan Marko Gasser in infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek; poleg občanov so se jima pridružili še predsednik državnega sveta Marko Lotrič in minister za delo Luka Mesec, oba doma iz Selške doline, ter poslanec SDS Žan Mahnič. Pa tudi župnik Tine Skok, ki je ob tej priložnosti blagoslovil novo pridobitev Železnikov.

  • Luka Volk

    16. 8. 2024  |  Mladina 33  |  Družba

    Ženski spol / Kdo se boji žensk?

    Boksarki Iman Helif in Lin Juting sta, vsaka v svoji kategoriji (prva v kategoriji do 66 kilogramov, druga v kategoriji do 57 kilogramov), postali olimpijski prvakinji. Vendar sta za ta naslov morali prehoditi pot do pekla in nazaj. Znašli sta se sredi burnih polemik glede svojega spola, v katere so se vključile znane osebnosti, kot sta Elon Musk in J. K. Rowling, in konservativni politiki po svetu, od Donalda Trumpa do Janeza Janše. Te so sprožili pri rusko vodeni Mednarodni boksarski zvezi (IBA) – Mednarodni olimpijski komite (MOK) je tej zaradi nepravilnosti in skrbi glede njenega vodenja že prej odvzel status krovne organizacije za boks v svetu –, ki je boksarki diskvalificirala na lanskem svetovnem prvenstvu zaradi neizpolnjevanja meril na testih za primernost spola; testi so domnevno pokazali, da imata v telesu prisotne kromosome XY. Kar naj bi bil jasen, pravzaprav neizpodbiten dokaz, da boksarki, novi olimpijski prvakinji, v resnici nista ženski – temveč sta gotovo moška. Je stvar res tako preprosta?

  • Luka Volk

    16. 8. 2024  |  Mladina 33  |  Družba

    Čas za odklop

    Razvoj sodobne digitalne tehnologije je v zadnjih desetletjih poskrbel, da prisotnost v službenih prostorih za opravljanje različnih del ni več nujna. To je postalo še bolj jasno v času epidemije. Vendar je hkrati poskrbel tudi, da morajo biti številni delavci tako rekoč ves čas vpeti v delovni proces, bodisi tako, da odpisujejo na elektronsko pošto ter takšna in drugačna sporočila ali se oglašajo na telefonske klice. S sprejetjem novele zakona o delovnih razmerjih je bila zato lani uzakonjena tako imenovana pravica do odklopa, za katero so se koalicijski partnerji zavzeli že v koalicijski pogodbi in naj bi zares zaživela novembra letos.

  • Luka Volk

    9. 8. 2024  |  Mladina 32  |  Družba

    Nekateri politiki so prepričani, da celo njihov drek diši

    Nobenega dvoma ni bilo, da bodo konservativni mnenjski voditelji in politiki doma in po svetu poskušali olimpijske igre v Parizu izrabiti za prizorišče kulturnega boja. Vsi nastavki so bili tam. Igre so sledile burnim predčasnim volitvam, na katerih je združena levica preprečila pohod skrajno desnega Nacionalnega zbora na oblast, kar naj bi pomenilo, da je že tako deviantna, z migranti prepredena »Macronova« Francija dokončno zašla. In da bo namesto olimpijskega duha tokratne igre zagotovo preveval duh »woke« ali prebujenske ideologije, domnevne ideologije skrajnega liberalizma in politične korektnosti, ki jo konservativni blok tako rad pripisuje »zlovešči levici«. Da bi to dokazali, so bili na desnici pripravljeni lagati in izkrivljati resnico, na vlak sovraštva pa so brez pomislekov prisedli tudi naši domači prostaki.

  • Luka Volk

    9. 8. 2024  |  Mladina 32  |  Politika

    »Avtov ne damo!« / Nove manipulacije, s katerimi NSi svari pred zelenim prehodom

    Nova Slovenija je prejšnji mesec na družbenih omrežjih objavila, da naj bi vlada Roberta Goloba uvajala »nove norosti«, ki sodijo k zelenemu prehodu, tokrat omejitev hitrosti v naseljih na 30 km/h, odpravo pravice do parkiranja za zaposlene in takso za vstop v Maribor in Ljubljano. Sklicevala se je na osnutek posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), strategije, kako doseči ogljično nevtralnost, ki so jo morale države članice EU pripraviti in sprejeti že pred časom, zdaj pa v vladi pripravljajo posodobitve.

  • Luka Volk

    2. 8. 2024  |  Mladina 31  |  Politika

    Plovba po medijskih vodah

    Več kot 300 dni. Toliko časa je bila Slovenska tiskovna agencija (STA) med mandatom prejšnje, Janševe vlade na zahtevo Uroša Urbanije, takratnega vodje vladnega urada za komuniciranje, brez financiranja. Pred stečajem jo je rešila donacijska akcija »Za obSTAnek«, s katero so državljani za obstanek STA zbrali približno četrt milijona evrov. To dogajanje je bilo eden od razlogov za sprejetje evropskega akta o svobodi medijev, ki državam članicam nalaga, da ponudnikom javnih medijskih storitev zagotovijo ustrezno in predvidljivo financiranje ter uredniško neodvisnost, in obenem razlog za pripravo novega zakona o STA.

  • Luka Volk

    26. 7. 2024  |  Mladina 30  |  Politika

    SDS / Naši »najmočnejši aduti«

    Novi evropski poslanec Branko Grims je s seboj v Bruselj odpeljal tudi dva pomočnika – Gašperja Pečarja in Žana Žalca. Prvi je v preteklosti že opravljal pripravništvo v evropskem parlamentu pri evropski poslanki Romani Tomc, čeprav je širši javnosti postal znan predvsem kot udeleženec afere »snegec«, ki jo je sprožil posnetek, na katerem so člani podmladka SDS uživali kokain, drugi pa je močno povezan z identitarnim gibanjem na Slovenskem.

  • Luka Volk  |  foto: Borut Krajnc

    26. 7. 2024  |  Mladina 30  |  Družba

    »Okoli 15 odstotkov delavcev pri nas je prejemnikov minimalne plače«

    Širša Slovenija jo pozna kot tisto, ki je »okregala« Janeza Janšo na Kredarici, bila je eden najvidnejših obrazov petkovih protestov. A Tea Jarc je v prvi vrsti sindikalistka. Bila je predsednica sindikata Mladi plus, maja lani pa je bila – kot prva Slovenka in tudi prva oseba iz balkanske regije – izvoljena v vodstvo Evropske konfederacije sindikatov (ETUC). Dejansko je Slovenka na eni najvišjih mednarodnih funkcij. Postala je namreč konfederalna sekretarka te krovne sindikalne organizacije v Evropi, ki zastopa kar 43 milijonov delavcev iz vse Evrope. S Teo Jarc smo se pogovarjali o prihodnosti dela in sindikalnega organiziranja, pa tudi o tem, ali v Sloveniji res, če gre verjeti nekaterim gospodarstvenikom, še zmeraj vlada komunizem.

  • Luka Volk  |  foto: Borut Krajnc

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Družba

    »Podobe seksualiziranih, botoksiranih žensk v pesmih in videih, v katerih se reproducira testosteronska moškost, govorijo same zase«

    Nedavni raperski beef oziroma spopad med glasbenikoma Zlatkom in Challetom Salletom je na dan prinesel obtožbe, ki slednjega bremenijo spolnega nadlegovanja mladoletnic. Javno je spregovorila Ana Vida Resnik, ki naj bi jo glasbenik pred desetletjem, ko je imela komaj 15 let, spodbujal k pitju alkohola in jo spolno nadlegoval. Zadevo je ob vloženi prijavi pod drobnogled vzela policija. Vendar je ta že sporočila, da »dejanje (po takrat veljavni zakonodaji) nima elementov kaznivega dejanja«, prav tako, da v zadevi ni bilo ugotovljenih znakov katerih drugih kaznivih dejanj, so pa bili ugotovljeni nekateri znaki prekrška, »katerega pregon je že zastaral«. Zgodba je odjeknila dve leti zatem, ko je v javnost prišla »afera Fotopub«. Tedaj so se zoper organizatorja kulturnih dogodkov Dušana Smodeja pojavile obtožbe in pričevanja, da naj bi ta omamljal ženske in nad njimi vršil spolno nasilje. Dve leti po razkritjih je ta primer še vedno v postopku sodne preiskave, ki se je začela maja lani.

  • Luka Volk

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Politika

    Krpanje kadrovskih lukenj

    V večini držav OECD je rast števila starejših, ki so najpogostejši uporabniki storitev socialnega varstva oziroma dolgotrajne oskrbe, že presegla rast števila zaposlenih, ki te storitve lahko zagotavljajo. V prihodnjih letih se bo upokojila najštevilnejša generacija zaposlenih, po podatkih iz projekcij bi bilo do leta 2033 lahko v Sloveniji prebivalcev, starih najmanj 65 let, dvakrat toliko kot otrok, starih manj kot 15 let. Zaradi pomanjkanja kadra (skoraj 70 odstotkov delodajalcev poroča o težavah pri zaposlovanju) v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih že danes postelje ostajajo prazne.

  • Luka Volk  |  foto: Borut Krajnc

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Družba

    »Kako boš sodeloval z nekom, ki zagovarja rasizem?«

    Na splošno podatki kažejo, da danes v Sloveniji živimo bolje kot nekoč, več si lahko privoščimo in srečnejši smo. Dohodkovna neenakost v Sloveniji ostaja med najnižjimi v Evropi, prav tako stopnja revščine. Vendar revščina ostaja, vedno globlja je in vse daljša, na udaru pa so bolj in bolj tudi tisti, ki so tik nad njenim pragom – medtem pa najbogatejši ves čas bogatijo. Ljudi vedno bolj preveva občutek ekonomske negotovosti. In to vodi v številne frustracije. V jezo, iskanje krivcev in razraščanje populizmov. O tem, kakšne posledice lahko to ima, predvsem pa o tem, kako preprečiti črni scenarij, kot so to minuli vikend uspešno storili Francozi, smo se pogovarjali z dr. Srečem Dragošem, sociologom in predavateljem na ljubljanski Fakulteti za socialno delo.

  • Luka Volk

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Svet

    Kaj so danes laburisti?

    Volitve v britanski parlament so po 14 letih z oblasti odnesle konservativce, laburistom pa prinesle zmago in udobno večino. Prvi so na volitvah sicer prejeli 24 odstotkov glasov, drugi 34 odstotkov, ker pa Britanci prisegajo na večinski volilni sistem, razlike pridejo zares do izraza šele pri preštevanju poslanskih sedežev. Laburistom je tako uspelo v 650-članskem parlamentu zasesti 411 sedežev (214 več, kot so jih imeli doslej), konservativcem pa 121 (252 manj, kot so jih imeli doslej). Dosedanji premier Rishi Sunak je napovedal umik s čela konservativne stranke, na Downing Street 10 pa je že vkorakal novi premier in vodja laburistov Keir Starmer.

  • Luka Volk

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Politika

    Primčev »opus magnum«

    Novi evroposlanec Branko Grims je v času zadnje Janševe vlade, med interpelacijo tedanje šolske ministrice Simone Kustec, v državnem zboru predstavil model javnega šolstva po meri vrednot svoje matične stranke SDS. Po njegovem bi morali od šole danes pričakovati, kar se je nekoč pričakovalo od družine – da v otroka vcepijo »temeljne«, predvsem pa »prave vrednote«. Kako to doseči? Recept naj bi bil preprost: »Ven je treba nagnati vso LGBT in ostalo kulturno-marksistično indoktrinacijo, ki je je šolstvo polno, notri prinesti pravo slovensko tradicijo in slovensko kulturo.« Domnevna ideologija »LGBT+«, piše v svoji knjigi Zmaga dobrega: vodnik za boj proti kulturnemu marksizmu, naj bi se širila po slovenskih šolah kot požar. V tem strašenju pa ni edini – enako že več let počne tudi borec za tradicionalne družine in ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc, ki je nedavno izdal »priročnik za mame, očete in učitelje za zaščito otrok pred LGBTQIA+ ideologijo« – Za otroke gre!.

  • Luka Volk

    5. 7. 2024  |  Mladina 27  |  Družba

    Od kod Nova24TV in Demokracija črpata novice?

    Marko Plahuta je programer in raziskovalec, ki se ljubiteljsko ukvarja z raziskovanjem medijske krajine in družbenih omrežij, zlasti slovenskega dela platforme X. Tokrat je pod drobnogled vzel slovensko medijsko krajino. Zanimalo ga je, koliko novic, ki prihajajo iz tujine, slovenski mediji kopirajo od tujih, ali drugače, kot je zapisal, »kje nastaja slovensko javno mnenje o dogodkih v tujini«.

  • Luka Volk  |  foto: Borut Krajnc

    5. 7. 2024  |  Mladina 27  |  Družba

    »Si res želimo živeti v družbi, v kateri moramo za sočuten pogovor plačati?«

    Konec prejšnjega tedna je v javno obravnavo prišel predlog zakona o psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski dejavnosti: poklica psihoterapevta v Sloveniji namreč – vsaj uradno – nimamo. To področje je neregulirano in na njem najdemo tako rekoč vse (od ljudi z vprašljivo izobrazbo do šarlatanov), tržno nišo pa so tu našli predvsem zasebni visokošolski zavodi. O duševnem zdravju in novem zakonu, o »vseznalcih« in novodobnih gurujih, o tem, kdo sme in kdo ne sme šariti po glavah ljudi, smo se pogovarjali z dr. Andrejo Mikuž, klinično psihologinjo in vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Zdravstvenem domu Ljubljana.

  • Luka Volk

    5. 7. 2024  |  Mladina 27  |  Svet

    Travma in greh / Pozivi k odstranitvi umetniških del Marka Rupnika

    Skupina redovnic, pet domnevnih žrtev spolnih zlorab nekdanjega jezuita in umetnika Marka Rupnika, je v pismih, poslanih več kot 80 škofom od Brazilije do Libanona, kjer stojijo kapele, cerkve in bazilike z nekaterimi od Rupnikovih številnih mozaikov, zahtevalo umik njegovih del iz bogoslužnih prostorov. Kot so poudarile, je razstavljanje Rupnikovih mozaikov neprimerno, saj naj bi nadalje travmatiziralo žrtve, ki se morajo spoprijemati z duševnimi posledicami zlorab.

  • Luka Volk

    5. 7. 2024  |  Mladina 27  |  Politika

    Dobri nameni, vendar vprašljiva izvedba

    Osnutek revizijskega poročila, ki ga je pripravilo računsko sodišče, ugotavlja nepravilnosti pri nakupu 13 tisoč računalnikov v vrednosti 6,5 milijona evrov – namenjeni naj bi bili izposoji najranljivejšim skupinam –, ki ga je že pred časom opravilo ministrstvo za digitalno preobrazbo. Ministrstvo naj bi se bilo za nakup odločilo brez predhodne opredelitve dejanskih potreb, prav tako ni moglo ustrezno definirati tehničnih specifikacij, navaja poročilo, nakup tako ni bil opravljen v skladu z načeli učinkovitosti in gospodarnosti.

  • Luka Volk

    28. 6. 2024  |  Mladina 26  |  Družba

    Zakaj se ljudje obračajo v desno?

    Povolilna analiza evropskih volitev v Franciji, ki so jo pripravili pri tiskovni agenciji Reuters, je pokazala, da je prav ekonomska negotovost eden ključnih razlogov, zakaj je največ volivcev – 31,4 odstotka vseh, ki so se odpravili na volitve – svoj glas namenilo skrajno desnemu Nacionalnemu zboru. Podpora temu je bila namreč najmočnejša prav v okrajih, za katere velja visoka stopnja brezposelnosti, pričakovana življenjska doba pa je najkrajša. Tega se Jordan Bardella, varovanec Marine Le Pen in predsednik stranke, potencialni bodoči francoski premier, očitno zaveda, zato svojo kampanjo pred parlamentarnimi volitvami gradi na obljubi, da bo povečal kupno moč gospodinjstev v državi in znižal davek na elektriko, kurilno olje in bencin. Podpora Nacionalnemu zboru je bila najverjetneje tudi zaradi takšnih obljub – ob boku protimigrantski propagandi in nezadovoljstvu volivcev nad stranko Emmanuela Macrona – tako visoka.

  • Luka Volk

    28. 6. 2024  |  Mladina 26  |  Svet

    Assange je svoboden!

    Zrnat videoposnetek, šlo naj bi za pogled iz enega od ameriških vojaških helikopterjev Apache v Bagdadu. Vojaki opazujejo skupino na tleh, po njihovem gre za oborožene upornike, in nato – streljajo. »Zadel sem jih,« vzklika eden od njih. Drugi mu odgovori: »Poglej te mrtve barabe.« Eden od moških na tleh, ranjen, poskuša priplezati na varno. Do njega se pripelje kombi. Spet streli. »Naravnost skozi vetrobransko steklo,« je navdušen eden od vojakov. Še tretji napad, tokrat na eno od stavb. Ameriška vojska izstreli tri rakete. Pred stavbo lahko gledamo, kako več ljudi pomaga ranjencem.

  • Luka Volk

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Družba

    Kako vpliven je TikTok v resnici? 

    Analitiki zdaj že dva tedna poskušajo ugotoviti, kaj se je zgodilo na evropskih volitvah. V Nemčiji je delež mlajših od 25 let, ki so volili skrajno desno Alternativo za Nemčijo (pri čemer so na teh volitvah prvič lahko svoj glas oddali tudi 16-letniki), občutno poskočil. Med zadnjimi volitvami leta 2019 in letošnjimi naj bi se povečal za 11 odstotnih točk. V Franciji, po drugi strani, je skrajno desnemu Nacionalnemu zboru uspelo prepričati 25 odstotkov volivcev, mlajših od 25 let, kar je, podobno, za 10 odstotnih točk več kot leta 2019. Mladi volivci so vseeno, kot je v navadi, bolj podprli liberalne kot konservativne stranke. Skrb, da bi takšen »zasuk v desno«, če bi se trend nadaljeval, lahko pomenil popolno spremembo politične podobe Evrope, je resna. In še bolj je resno vprašanje, kakšno vlogo pri vsem skupaj igra specifično družbeno omrežje – TikTok.

  • Luka Volk

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Družba

    Parado ponosa so zaznamovali manjši, četudi neopravičljivi incidenti

    Po lanskoletni ljubljanski paradi ponosa, ki so jo zaznamovali izbruhi nasilja, prisotnost identitarcev, ki so udeležencem povorke kradli zastave in jih zažigali, ter propagandna akcija podmladka SDS – ne nazadnje pa tudi shod neonacistov v Ljubljani dober teden prej –, ni bilo ravno hvaležno pobirati stav, ali bo letošnja povorka minila v miru. K sreči so jo tokrat zaznamovali zgolj manjši, četudi neopravičljivi incidenti, predvsem pa močan pridih solidarnosti številnih udeležencev s Palestinci, ki še vedno trpijo pod škornjem izraelske oblasti, in dejstvo, da je povorka letos potekala ob okrogli 40-letnici gibanja mavrične skupnosti pri nas.

  • Luka Volk  |  foto: Borut Krajnc

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Družba

    »Živimo v svetu, ki od nas zahteva, da moramo poraženca, ko je že na tleh, tepsti še malo«

    Na začetku leta so Italijane razburili videoposnetki s shoda v Rimu, na katerem je več sto ljudi dvignilo desnico v fašistični pozdrav. Nemčijo so, po drugi strani, pred evropskimi volitvami preplavili videoposnetki z letovišča na otoku Sylt, kjer nemška mladina prepeva rasistično parolo »Deutschland den Deutscher, Ausländer Raus« (Nemčijo Nemcem, tujci ven). Nezamisljivo, bi rekli, a podobno se je dogajalo prejšnji teden pri nas, v slovenski prestolnici, na shodu tako imenovane Slovenske obrambne straže. Ti primeri se morda zdijo nepomembni, obrobni izbruhi skrajnosti. A žal je prav takšna skrajnost našla zatočišče pri nekaterih uveljavljenih političnih strankah po Evropi. Pri postfašističnih Bratih Italije Giorgie Meloni, pri francoski skrajno desni stranki Nacionalni zbor, pri skrajno desni nemški Alternativi za Nemčijo, ne nazadnje pa pri domači SDS. In zdaj, z utrditvijo položaja teh strank po evropskih volitvah, tudi v evropskem parlamentu. O tem, kako različne skrajnosti pronicajo skozi družbene pore ter kako podpihujejo in izkoriščajo nekatere politike, smo se pogovarjali s priznanim britanskim sociologom in političnim komentatorjem dr. Richardom Seymourjem.

  • Luka Volk

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Politika

    Kdo je Zala Tomašič?

    Uvrstitev 28-letne Zale Tomašič v evropski parlament ni takšno presenečenje, kot se morda zdi na prvi pogled. Kandidatka SDS, ki je na listi stranke nastopila na zadnjem mestu, je s skoraj 27 tisoč preferenčnimi glasovi zasedla drugo mesto v stranki (in prehitela strankarska »težkokategornika« Milana Zvera in Branka Grimsa, mesto v parlamentu pa izmaknila Alešu Hojsu). Več glasov, dobrih 73 tisoč, je dosegla le nosilka liste Romana Tomc. Nova evroposlanka, ki je politično pot začela v SDS – dobesedno, shodila naj bi namreč na poletnem taboru stranke leta 1996 v Lepeni – se nadeja popeljati Evropo »nazaj v normalnost«, kjer »obstajata samo dva spola«, vrednote našega vsakdana pa so »Bog, družina in domovina«.

  • Luka Volk

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Politika

    Opešana moč Levice 

    Če bi sklepali po vzdušju v volilnem štabu parlamentarne stranke Levica, je ta na evropskih volitvah dosegla zadovoljiv rezultat. S 4,75 odstotka prejetih glasov (skoraj 32 tisoč glasov) – in brez evropskega poslanca – se je približala zastavljenemu cilju petih odstotkov. Dosegla je podobno število glasov kot na zadnjih evropskih volitvah, pri čemer je bila volilna udeležba tokrat večja za nekaj več kot 10 odstotnih točk, izboljšali so rezultat s predsedniških volitev, na katerih je njihov kandidat Miha Kordiš dosegel borih 2,81 odstotka glasov in zasedel zadnje mesto, tudi z zadnjih državnozborskih volitev, kjer so prejeli 4,46 odstotka glasov. Pa vendar – so v Levici res lahko zadovoljni z rezultatom?

  • Luka Volk

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Družba

    V spomin Mladininemu novinarju

    »Ivo je pisal samo o rečeh, ki jih je res videl. In pisal je vražje dobro. Najboljše zgodbe so seveda ostale nenapisane. Le kdo bi verjel, da so tako čudne reči sploh mogoče? In tako blizu. V resnici ni maral vojne. Tudi tisto, da ima rad mesta in mu je žal, če jih rušijo, je bila prijazna laž, za dober začetek poročila iz Sarajeva. Rad je imel ljudi. Njegove zgodbe so zgodbe o ljudeh, s katerimi je govoril v Osijeku, Vukovarju, Dubrovniku. Ivo ni bil niti nespameten niti pretirano pogumen. Bil je najboljši novinar, kar sem jih kdaj srečal. In srečal sem veliko dobrih. Ubili so ga v Sarajevu in nekje v žepu je imel beležnico. Da bi kaj zapisal. Zato je bil tam.«

  • Luka Volk

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Kultura

    Nova razstava Mladininega fotografa Boruta Krajnca

    V ljubljanskem projektnem prostoru Aksioma bo med 19. junijem in 3. julijem na ogled nova razstava dokumentarnega fotografa in fotoreporterja Boruta Krajnca, dolgoletnega fotografa Mladine, poimenovana Snubitev, fototermin. V ospredje postavlja ključne trenutke dogovarjanj in pogajanj, nasmihanja, podajanja obljub in snubitve, skratka trenutke, posnete pred več kot dvema desetletjema ob vstopanju Slovenije v Evropsko unijo.

  • Luka Volk

    7. 6. 2024  |  Mladina 23  |  Družba

    Pravica do izbire

    Znani slovenski zgodovinar, profesor in politik dr. Janko Pleterski je v starosti fizično opešal, skoraj popolnoma je izgubil sluh, vid in s tem tudi lastno avtonomijo. Izgubil je praktično vse, kar je v njegovo življenje vnašalo smisel. Zato se je odločil, da bi rad umrl. Ker druge možnosti ni imel, si je na levem zapestju prerezal žile. Poskušal je storiti samomor. Vendar neuspešno. Čeprav je prosil, naj tega ne storijo, ga je rešilo zdravstveno osebje. Če bi bilo po njegovem, bi tisti dan izkrvavel.

  • Luka Volk

    7. 6. 2024  |  Mladina 23  |  Družba

    Je svetnica javne radiotelevizije prestopila mejo?

    Voditeljica Rosvita Pesek je v oddaji Odmevi gostila ministrico za kulturo Asto Vrečko. Pogovor je tekel o razmerah na RTV Slovenija. Intervju je voditeljica vodila s trdo roko, kot je zanjo značilno, kadar se v studiu znajde kakšen politik, ki ji svetovnonazorsko ni najbliže, med vrsticami pa si je privoščila tudi kritiko svetnikov. »Vi govorite, da ste umaknili politiko,« je dejala ministrici. »Kaj pa ta konflikt med upravo, med tistimi, ki res dobro poznajo zavod, in svetom, v katerem so ljudje, ki pridejo za nekaj ur na mesec na svet in želijo vedeti, kdo je pravi za vodenje in kdo ni?« V tem se je prepoznala ena od svetnic, Barbara Brezavšček Stegeman, predstavnica zaposlenih v svetu, in je zato novinarki (in varuhinji pravic gledalcev in poslušalcev ter odgovorni urednici informativnega programa Poloni Fijavž) poslala pismo, v katerem voditeljico obtožuje kršenja programskih standardov in poklicnih meril.