Luka Volk

  • Luka Volk

    19. 11. 2021  |  Mladina 46  |  Politika

    Preroški Kacin

    Ko smo se marca lani znašli sredi epidemije, smo bili pri nošenju zaščitnih mask še pravi amaterji. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ljudi pozivala, naj maske raje prepustijo obolelim in zdravstvenim delavcem – vse dokler nismo virusa bolje spoznali in ugotovili, da bi ravno maske lahko odigrale ključno vlogo pri preprečevanju širjenja bolezni. Več

  • Luka Volk

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Družba

    Zloraba spomina

    Javni zavod Ljubljanski grad je društvu Nova Slovenska zaveza odrekel gostoljubje v kapelici svetega Jurija. V nedeljo, 11. novembra, so tam želeli izvesti mašo za pokojne domobrance, pokopane na bližnjem Orlovem vrhu. Kot so jim odgovorili v zavodu, je imel načrtovani dogodek močno politično konotacijo, zato so jim priporočali, da mašo izvedejo drugod. Člani društva že vrsto let zahajajo na Orlov vrh, majhno jaso vrh ljubljanskega Grajskega griča, in tam puščajo križe, ki naj bi spominjali, da je na tem mestu nekoč stalo domobransko vojaško pokopališče. Med drugo svetovno vojno so tu domobranci pokopavali vojake, pokopali naj bi okoli 150 ljudi. Več

  • Luka Volk

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Družba

    Zaposleni v Vojaškem muzeju žrtve mobinga in neusposobljenega vodstva

    Ker so nekateri ključni dogodki pri nastanku države povezani z vojskovanjem, je za preučevanje slovenske vojaške zgodovine in zbiranje gradiva o njej pred več kot desetletjem svoj muzej ustanovila tudi Slovenska vojska. Sprva obetaven projekt je bil v vodenje zaupan šolanemu zgodovinarju Tomažu Kladniku, dokler ni položaj načelnika muzeja, z nekaj redkimi izjemami, postal namenjen le še starejšim častnikom pred upokojitvijo, ki izkušenj ali potrebne izobrazbe za vodenje muzeja niso imeli. Dogajanje v muzeju je po pričevanju zaposlenih v zadnjih nekaj letih doseglo dno. Več

  • Luka Volk

    10. 11. 2021  |  Družba

    Kako misliti demokracijo sredi pandemije

    »Pandemija covida-19 je ob zdravstvenih odprla številne družbene rane. Poglobilo se je nezaupanje v znanost in medicino, okrepilo verovanje v moč besede na družbenih omrežjih, javni prostor je razpadel na mnoge podskupine, ki jih – pogosto ideološko in interesno raznolike – povezujejo nove skupne agende političnega protesta. Vse našteto predstavlja velik izziv in odpira ključno vprašanje: kako misliti demokracijo in demokratični razvoj?« S temi besedami je okroglo mizo v organizaciji ljubljanske univerze otvorila sociologinja kulture Ksenija Vidmar Horvat. O možnih poteh in usodi post-pandemičnega okrevanja demokracije se je pogovarjala s filozofom Mladenom Dolarjem in ustavnim pravnikom Sašo Zagorcem. Kaj bi morali biti torej nujni prvi koraki – za obnovitev zaupanja, za vzpostavitev nove skupne platforme demokratičnega razpravljanja? Kakšna, v tem načrtovanju post-pandemične prihodnosti, bo usoda razuma in racionalnosti? Več

  • Luka Volk

    5. 11. 2021  |  Mladina 44  |  Politika

    Umrlih partizanov ne častimo, umrle domobrance pa

    Predsednik vlade Janez Janša je bil ob dnevu spomina na mrtve na podnebni konferenci v Glasgowu, zato so državne vence v njegovem imenu na izbrana mesta položili gardisti Slovenske vojske. Kot je v zahvali sporočil prek Twitterja, so jih položili na grobova Jožeta Pučnika in Andreja Bajuka ter k spomeniku padlim v vojni za Slovenijo in »spomeniku pomorjenim pripadnikom Slovenske narodne vojske na Žalah«, pri čemer je imel v mislih spomenik padlim domobrancem. A še bolj, kot je nekatere zmotila odločitev, da se pokloni padlim domobrancem, je bilo sporno, komu venca ni namenil – padlim partizanom. Več

  • Luka Volk  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    5. 11. 2021  |  Mladina 44  |  Ekonomija

    Se rešitev vseh naših težav skriva v krofu?

    Evropska unija in vse njene države članice so se kot podpisnice Pariškega sporazuma zavezale k temu, da bodo do leta 2050 poskušale doseči, da unija postane prvo podnebno nevtralno gospodarstvo in družba. Sporazum, sprejet pred skoraj šestimi leti, vključuje akcijski načrt za omejitev globalnega segrevanja na manj kot dve stopinji Celzija in prizadevanje, da to ne bi preseglo stopinjo in pol. Če se bo povprečna svetovna temperatura povišala za dve stopinji namesto za eno in pol, bo od pomanjkanja vode, vročinskih valov in drugih ekstremnih vremenskih dogodkov umrlo 150 milijonov več ljudi. Kljub temu da se nam dogovorjeni cilji vztrajno izmikajo, pa obstoječa družbenogospodarska ureditev, kapitalizem, še vedno vztraja pri tem, da je družbeni razvoj mogoče meriti zgolj z rastjo bruto domačega proizvoda. A lahko bi bilo tudi drugače. Mesto Amsterdam je aprila lani razglasilo, da se bo kot prvo mesto na svetu ravnalo po načelih tako imenovane krofne ekonomije, ki jo je utemeljila angleška ekonomistka Kate Raworth. Po njegovih stopinjah stopajo tudi København, Barcelona in Bruselj. Več

  • Luka Volk

    5. 11. 2021  |  Mladina 44  |  Politika

    (Ne)dostojna oskrba

    Poslanci so potrdili primernost predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi po dveh desetletjih čakanja sistemsko uredil zanemarjeno področje skrbi za najstarejše – predvsem naj bi priskrbel dodatna mesta po domovih za starejše, izboljšal zdajšnje zmogljivosti in okrepil storitve pomoči na domu. A zakon je kljub temu še vedno deležen številnih kritik stroke, ker naj ne bi obravnaval ključnih dejavnikov dolgotrajne oskrbe, kot so viri financiranja, delovanje in razvoj javne mreže izvajalcev, upravičenost uporabnikov do storitve ter kadrovski, prostorski in drugi standardi za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Kot opozarjajo pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, bi novi zakon lahko še dodatno poslabšal ekonomski položaj najranljivejših. Več

  • Luka Volk

    29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Politika

    Dajte nam mir

    Na namišljenem pragu predčasnih volitev, na katere v zadnjem času namigujeta tudi notranji minister Aleš Hojs in obrambni minister Matej Tonin, ali zgolj v luči hitro približujočih se rednih, vladne stranke bijejo predvolilni boj. Naj bo to v obliki regijskih srečanj predstavnikov vlade po Sloveniji, kdaj celo pospremljenih s protesti, drobtinic iz proračuna, ki z mize padajo v obliki bonbončkov, ali pa oglaševanja. Če se boste ta konec tedna odločili oditi na oddih v gore, morda na slovensko obalo, v veliko primerih pa bo zadostovalo že, če se odpravite zgolj v sosednjo občino, boste skoraj zagotovo na poti zagledali enega od številnih plakatov strank SDS in NSi, ki po državi rastejo kot gobe po dežju. Čeprav se uradno predvolilna kampanja še ni začela, vse kaže, da smo se že znašli globoko v njej. Več

  • Luka Volk

    29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Politika

    Tajno pripravljanje zakona o kakovosti v visokem šolstvu

    Visokošolski sindikat Slovenije je javnost opozoril, da šolsko ministrstvo na predlog Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) pripravlja zakon o kakovosti v visokem šolstvu. Kot je zapisal Gorazd Kovačič, je osnutek zakona napisal direktor Nakvisa Franci Demšar, ministrstvo ga je posvojilo, delovna skupina pri ministrstvu pa »naj bi bila dobila nalogo, da ga uskladi zelo hitro, da bi ga ministrstvo čim prej poslalo v potrditev na vlado, nato v hitro javno obravnavo in v sprejem v državni zbor pred njegovim razpustom«. Več

  • Luka Volk

    29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Družba

    Kmečki upor

    Na podelitvi nagrad Inovativni mladi kmet 2021, ki je potekala prejšnji petek v predsedniški palači, sta dva stola ostala prazna. Dan pred podelitvijo sta se Eva Pavlič Seifert in Aljaž Celarc, ki sestavljata tandem Hiše Mandrova, odločila, da se zaradi trenutnih razmer v državi ne bosta udeležila prireditve pri predsedniku države Borutu Pahorju. Več

  • Luka Volk

    23. 10. 2021  |  Politika

    Kapitalizem je mrtev, živel tehno-fevdalizem!

    Eden največjih mislecev razsvetljenstva Immanuel Kant je leta 1784 napisal esej, v katerem je poskušal pojasniti, kaj je razsvetljenstvo. Definiral ga je kot »človekov izhod iz nedoletnosti, ki je je kriv sam«. Nedoletnost je nezmožnost posluževati se svojega razuma brez vodstva po kom drugem. Krivda za to nedoletnost pa je lastna, je zapisal, »če vzrok zanjo ne zadeva pomanjkanja razuma, temveč odločnosti in poguma, da bi se ga človek posluževal brez tujega vodstva«. Od tod tudi izraz »javna raba uma«, ki za razliko od privatne ne ostaja ujeta v mehanizme državnih, religioznih in korporativnih institucij. In ravno javna raba uma je danes na udaru, je prepričan filozof Slavoj Žižek, ki je v okviru festivala Indigo pred kratkim gostil ekonomista in nekdanjega ministra za finance v vladi grške Sirize Yanisa Varoufakisa – svojega prijatelja, ki je navajen prenašati tudi vse njegove umazane šale, kot to pove Žižek, predvsem pa intelektualca in človeka, ki se je v najbolj ključnih trenutkih grške finančne krize znašel v sporu z evropsko trojko. Več

  • Luka Volk

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Družba

    Pometanje po RTV Slovenija

    Prejšnjo sredo je vodstvo Radiotelevizije Slovenija (RTVS) onemogočilo izvedbo 34. seje nadzornega sveta RTVS, saj je varnostna služba šestim nadzornikom onemogočila vstop v stavbo. Nadzorni svet je imel tisti dan namen opraviti celovit nadzor nad pogodbo o storitvah RTVS v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki jo je generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough konec junija sklenil z vladnim uradom za komuniciranje. Nenavadna zgodba z varnostniki je zapletena, povezana je s pravnimi zvijačami, izogibanjem sodni odločbi in željo po prevzemu RTVS. Kaj se dogaja z nadzornim svetom? Več

  • Luka Volk

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Družba

    Testi »kriptopodjetnikov« niso bili ustrezni, zgrešili so vsakega petega okuženega

    Hitri testi, ki jih je podjetje Majbert Pharm zagotovilo državi, so že od samega začetka deležni očitkov, da naj bi bili neprimerni za uporabo. Več

  • Luka Volk

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Politika

    Vretje v najbolj množični humanitarni organizaciji

    Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Janez Sušnik je že lep čas tarča kritik, da zvezo upravlja kot podjetje, pri tem pa deluje avtoritarno. Po številnih očitkih članov zveze, odstopih funkcionarjev, pozivih k odstopu in izrečenem opominu častnega razsodišča organizacije zaradi kršenja statuta naj bi bil tega Sušnik zdaj ponovno prekršil, hkrati pa poskušal utišati kritične glasove, ki zahtevajo njegov odstop. Več

  • Luka Volk

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Družba

    Grožnje novinarki

    V sredo, 6. oktobra, je bil 279. dan, odkar vlada ni plačala pogodbenih obveznosti STA. Taisti dan je na Brdu pri Kranju potekal drugi dan zasedanja voditeljev članic EU in vrh EU-Zahodni Balkan. Vrh je vodil predsednik evropskega sveta Charles Michel, ki je skupaj s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen zastopal EU. Bil je skoraj popoln dan, ki ga je nekoliko motil zelo močan dež. A nato se je zgodila skupna novinarska konferenca predsednika vlade Janeza Janše, Ursule von der Leyen in Charlesa Michela, kjer je prišlo do prepira »na odprtem odru« med Janšo in von der Leynovo – vse to zaradi vprašanja, za katero je Janša verjetno upal, da ne bo zastavljeno. Več

  • Luka Volk

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Družba

    Čas je, da pojemo bogate

    Jakobinska diktatura velja za najnasilnejše obdobje francoske revolucije. Po propadu monarhije se je Francija spopadala s številnimi težavami, kot sta vojna in suša, posledično pa tudi s slabimi letinami. Oblast, ta čas v rokah odbora za občo blaginjo, ki ga je vodil Maximilien Robespierre, se je po eni strani trudila na vsak način ohranjati izročilo revolucije – tudi s pomočjo obglavljanj z giljotino –, na drugi pa zaupanje dobesedno sestradanega ljudstva. Ko je to obdobje povzemal zgodovinar Adolphe Thiers, je za to uporabil besede, ki jih je pripisal filozofu Jean-Jacquesu Rousseauju: »Ko ljudje ne bodo imeli več kaj jesti, bodo pojedli bogate!« Več

  • Luka Volk

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Družba

    Škofa Štumpfa motijo angažirani mladi

    Murskosoboškemu škofu Petru Štumpfu strah pred zlimi duhovi ni tuj – videl jih je že, ko je strašil z islamizacijo Evrope, domnevno agendo skupnosti LGBTIQ+ in radikalnimi feministkami. Zato ni prav nič nenavadnega, če se mu zdaj prikazujejo v novi pojavni obliki: v obliki angažiranih mladih. Te je v pridigi, posvečeni lani preminulemu škofu Jožefu Smeju, označil za izgubljene begavčke. Več

  • Luka Volk

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Politika

    Dobro je imeti prave prijatelje

    Vlada je prejšnji teden podala soglasje k imenovanju Metoda Kurenta za direktorja Splošne bolnišnice Trbovlje za štiriletni mandat. Minister za zdravje Janez Poklukar je vladi predlagal soglasje k imenovanju kljub nasprotovanju predstavnikov zaposlenih v bolnišnici. Ti menijo, da nekdanji podžupan Trbovelj, ki se danes ukvarja predvsem z energetskim svetovanjem, inštrukcijami varne vožnje in vzdrževanjem športnih vozil, ni primeren kandidat za vodenje bolnišnice. Več

  • Luka Volk

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Družba

    Grožnje študentkam, ki so hotele opozoriti na sporno ravnanje fakultete

    Na novogoriški Fakulteti za uporabne družbene študije (FUDŠ) – sicer zasebnem projektu Boruta Rončevića in Mateja Makaroviča, obeh blizu stranki SDS – so se v novem študijskem letu odločili študentom ponuditi »nadstandardni paket« Study+, ki bo z doplačilom 300 evrov nekaterim študentom omogočil spremljanje predavanj in opravljanje študijskih obveznosti na daljavo. Študenti, ki si paketa ne morejo privoščiti ali za storitev, ki jo je fakulteta lani lahko izvajala brez doplačila, preprosto ne želijo plačati, so prepričani, da se jim godi krivica in da fakulteta z uvedbo paketa krši številne zakonske določbe. Več

  • Luka Volk

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Družba

    »Marš iz naših maternic«

    Kdorkoli je prejšnjo soboto pomotoma zataval pred župnijsko cerkev sv. Jakoba v Ljubljani, ga je pričakal sila nenavaden prizor: nekaj sto ljudi z barvnimi baloni, slovenskimi zastavami in transparenti v rokah je ob pomoči mikrofona poskušalo prisluhniti bitju srca v maternici nosečnice. Ušesa je napel tudi Aleš Primc. Skozi zvočnike je zadonel zvok, podoben utripu, in čeprav je bilo povsem očitno, da gre za posnetek, so bili udeleženci nad njim naravnost navdušeni – celo tako, da so ob njem začeli ritmično ploskati. »Bravo, kako je živa!« je evforijo za trenutek prekinila vodja tega nenavadnega shoda Urša Cankar Soares. Če še vedno ne veste, kje točno ste pristali – na že drugem Pohodu za življenje. Več

  • Luka Volk

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Družba

    Facebookova žvižgačica

    Podjetje Facebook, lastnik istoimenskega družabnega omrežja, pa tudi družabnega omrežja Instagram in nekaterih drugih aplikacij, je že dolgo tarča hudih kritik – vse od tega, da je glavni vir lažnih novic, ki jih na svojih omrežjih slabo regulira (celo tako slabo, da je imel vpliv na predzadnje ameriške volitve), do tega, da negativno vpliva na samopodobo otrok in najstnikov. Čeprav se je doslej podjetje vseh obtožb branilo in obljubljalo spremembe, bi utegnila biti razkritja zadnjega tedna zanj usodna. Vrata podjetja in njegovih skrivnosti so se namreč na stežaj odprla – za prepih je poskrbela žvižgačica Frances Haugen. Več

  • Luka Volk

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Družba

    Kako je Mitja Okorn postal hišni režiser oblasti 

    Potem ko je vladni urad za komuniciranje (Ukom) režiserju Mitji Okornu zaupal izdelavo promocijskega filma ob predsedovanju Slovenije Svetu EU in zanj namenil približno 45 tisoč evrov, je bil Okorn povabljen še k skupnemu projektu Ukoma, ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), namenjenemu promociji cepljenja in ozaveščanju o posledicah koronavirusne bolezni. V sklopu tega je nastal dokumentarni film COVID-19 – Zgodbe prebolevnikov, predvajan konec prejšnjega tedna na TV Slovenija, POP TV, Planet TV in Nova24 TV. Kot zatrjujejo pri Ukomu, naj bi bila Okorn in produkcijska ekipa Squareme 20-minutni film, ki prinaša pomembno sporočilo, naredila »brezplačno«, k temu pa dodala še 25-minutni zakulisni film o snemanju ter štiri informativne filme. Več

  • Luka Volk

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Družba

    Nazaj v predavalnice!

    Z začetkom meseca se v šolske klopi vračajo študenti. Da bi študij letos lahko potekal nemoteno, na posameznih univerzah in na šolskem ministrstvu stavijo predvsem na upoštevanje pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani), pa tudi na odločitev mladih, da se bodo, če tega še niso storili, cepili. V ta namen so na obeh največjih univerzah, v Ljubljani in Mariboru, vzpostavili posebna cepilna mesta za študente. Več

  • Luka Volk

    29. 9. 2021  |  Politika

    Česa se boji Bojana Beović?

    Kombinacija hudih stranskih učinkov 20-letnice, domnevno zaradi cepljenja s cepivom Janssen, ponovnega naročila 100 tisoč odmerkov tega istega cepiva in hkrati izjava vodje svetovalne skupine za cepljenje Bojane Beović, da bi morali cepljenje s tem cepivom končati, je kulminacija vseh napak in bede te vlade pri vodenju cepilne strategije. Več

  • Luka Volk

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Politika

    Doza Jelka Kacina

    Na programskem kongresu stranke SMC, ki je potekal v Celju, se je med govorci znašel državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin. Podprl je projekt Zdravka Počivalška, nekaj besed pa se je odločil nameniti tudi zdravstvenim razmeram v Sloveniji, pri čemer je dejal: »Ne boste verjeli, pocepilo se je tudi 25 narkomanov, ki so ugotovili, da brez PCT ne pridejo do svoje doze, ker ne morejo v ambulanto. In so se cepili. Ljudje pri nas so racionalni.« Več

  • Luka Volk

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Družba

    Je to najbolje, kar zmoremo?

    Francoski ekonomist Thomas Piketty je leta 2013 izdal knjižno uspešnico Kapital v 21. stoletju in dosegel naziv »rock zvezde« ekonomije. V njej je postavil dve tezi, ki sta postali temelj za njegovo nadaljnje raziskovanje razmerij ekonomske neenakosti: prva je, da koncentracija kapitala v rokah peščice ljudi ustvarja neenakost, druga pa, da je danes kapitalski donos večji od gospodarske rasti, kar v praksi pomeni, da najbogatejši lahko z akumuliranjem bogastva vedno lažje bogatijo. O svojih ugotovitvah je tokrat spregovoril tudi na predavanju, naslovljenem Neenakost v Evropi in po svetu, v organizaciji münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo. Kaj nam lahko torej Piketty o neenakosti in načinih, kako se rešiti njenih spon, pove danes – po dobrem letu in pol epidemije, ki je družbeno in ekonomsko neenakost zgolj še poglobila? Več

  • Luka Volk

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Politika

    Oglaševanje političnih strank na obrtnem sejmu

    Sicer ni nič nenavadnega, če se prireditve, kot je mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju, udeležijo tudi politiki, a letos se je vladajoča garnitura očitno odločila, da si sejem prilasti. Tako so se v prostorih celjskega sejmišča poleg stojnic obrtnikov in podjetnikov prejšnji teden znašle tudi stojnice treh koalicijskih strank (SDS, SMC in NSi), slavnostni govorec na prireditvi je bil madžarski premier Viktor Orbán – sejem je letos potekal v duhu sodelovanja z Madžarsko –, v prostorih sejmišča pa so pripravili tudi programski kongres stranke SMC. Več

  • Luka Volk

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Politika

    Zamujena priložnost

    Prejšnji torek je potekala seja odbora za notranje zadeve, na kateri je bil obravnavan predlog novele zakona o tujcih; ta naj bi odpravila določbo zakona, ki tujim študentom iz tretjih držav nalaga zahtevo po izkazovanju zadostnih sredstev za bivanje v času študija v Sloveniji. Če je nekoč ta pogoj izpolnjeval zgolj podpis staršev, ki je zagotavljal, da jih bodo v času študija preživljali, bi morali po tolmačenju novega zakona študenti za vse študijsko leto na svojem računu prikazati skoraj 5 tisoč evrov. Predlog Levice je bil zavrnjen. Več

  • Luka Volk

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Politika

    Izdaja zamejstva

    Požig Narodnega doma v Trstu velja za prvo veliko znamenje prezira in sovraštva, ki ga je do Slovencev gojil italijanski fašizem, leto kasneje pa je sledil še en naravnost okruten zločin – 19. marca so fašisti iz vlaka, ki je peljal proti Trstu, streljali na otroke med igro. Gre za prve otroške žrtve fašizma v Evropi. Več

  • Luka Volk

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Politika

    Mitja Okorn, režiser skrajne desnice?

    Ob odprtju Blejskega strateškega foruma (BSF) so letos predvajali angleško različico promocijskega filma predsedovanja Slovenije Svetu EU, ki ga je po naročilu vladnega urada za komuniciranje (Ukom) pripravil Mitja Okorn. Za izdelavo filma je Ukom izpeljal evidenčni postopek javnega naročanja. Kot so pojasnili iz urada, so k oddaji ponudbe povabili Mitjo Okorna »kot najboljšega in edinega mednarodno uveljavljenega slovenskega režiserja«. Več