Luka Volk

  • Luka Volk

    11. 2. 2022  |  Mladina 6  |  Politika

    Proti nakupom orožja

    Državni zbor je prejšnji teden potrdil ratifikacijo sporazuma z Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (Occar). Čeprav se sliši kot sila pomembna mednarodna pogodba, gre vsebinsko za predpogodbo s prodajalcem orožja Occar (naj vas njegovo dolgo in zveneče ime ne zavede) o nakupu 45 oklepnikov tipa Boxer. Kolikšna bo dejanska cena oklepnikov, uradno še ni znano – na obrambnem ministrstvu glede tega ostajajo skrivnostni, saj da se o ceni še vedno pogajajo –, vendar je že jasno, da bi bili lahko kmalu priča največjemu orožarskemu poslu v zgodovini države. Več

  • Luka Volk

    11. 2. 2022  |  Mladina 6  |  Politika

    Bombonjere za prijatelje

    Vlada je konec lanskega leta objavila razpis, vreden 1,76 milijona evrov, za podelitev koncesij za izvajanje visokošolskih študijskih programov prve in druge stopnje, namenjen zasebnim samostojnim visokošolskim zavodom. Gre za ponoven poskus vlaganja javnega denarja v študijske programe zasebnih fakultet, za kar se je vlada v takšnem obsegu v preteklosti odločila zgolj enkrat, to je storila prva Janševa vlada. Drugič, leta 2013, je podoben poskus spodletel zaradi odločitve upravnega sodišča. Očitke ministrstvu za izobraževanje, da je bil razpis tudi tokrat prirejen predvsem za potrebe vladajoče koalicije, so novembra na ministrstvu zavrnili, vendar seznam izbranih programov potrjuje ravno to. Več

  • Luka Volk

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Družba

    Diskriminacija na primorski univerzi

    Novela zakona o tujcih, ki je bila sprejeta lani, je študentom iz tretjih držav – se pravi iz držav, ki niso članice Evropske unije – otežila študij na slovenskih univerzah. Po veljavnem tolmačenju zakona morajo ti na začetku študija na bančnem računu imeti dovolj sredstev za bivanje v naši državi vse študijsko leto – gre za približno 5000 evrov. Vendar je diskriminatorni zakon, ki tudi sicer velja za podlago za pogosto nečloveško ravnanje s tujci, le vrh ledene gore težav, s katerimi imajo opraviti tuji študenti. Na ksenofobni in diskriminatorni odnos, ki so ga deležni, opozarjajo tisti, ki študirajo na primorski univerzi. Več

  • Luka Volk

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Družba

    Brez strahu. Izvoli prihodnost!

    Leta 2018 je v organizaciji pobude Brez strahu potekal shod proti politiki sovraštva. Dve leti kasneje, po odstopu Šarčeve vlade, se je množica znova zgrnila na ulice in SMC in DeSUS ob vstopu v novo koalicijo poskušala spomniti na njune predvolilne obljube. Na družabnih omrežjih je pobuda zdaj sprožila akcijo Izvoli prihodnost, s katero želi ljudi opozoriti na preštevilna dejanja vlade, ki so zamajala demokratične temelje države. Več

  • Luka Volk

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Politika

    Politične rošade v znanosti

    Po odstopu Roberta Repnika z vrha Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) je upravni odbor agencije vladi predlagal, naj na položaj imenuje Lidijo Tičar Padar, vendar se vlada z njenim imenovanjem ni strinjala. Ker so v upravnem odboru kljub temu vztrajali, da velja za najprimernejšo kandidatko, je vlada razrešila štiri od sedmih članov odbora in si tako zagotovila dovolj glasov, da je lahko v ponedeljek na ta položaj imenovala Mitjo Lainščaka, favorita šolskega ministrstva. Več

  • Luka Volk

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Družba

    Poljanska vstaja

    Občina Gorenja vas - Poljane je pred rušitvijo opuščene živilske trgovine v Poljanah opravila prestavitev znamenite freske Poljanska vstaja. Zahteven projekt je bil izpeljan pod budnim očesom župana Milana Čadeža, sicer županskega kandidata stranke SDS. Ker je bilo delo zavarovano kot enota kulturne dediščine, so vse dejavnosti morale potekati v skladu z navodili in pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Freska je pročelje stavbe krasila kar 40 let, odkrili so jo leta 1981, ravno ob 40. obletnici vstaje. Zdaj je bila premeščena zgolj streljaj stran, čez cesto, k spomeniku NOB. Več

  • Luka Volk

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Svet

    Jastog vrača udarec

    Kontroverzni klinični psiholog in (zdaj že nekdanji) profesor psihologije na Univerzi v Torontu Jordan Peterson ima za seboj burna leta. Njegovemu prvotnemu vzponu do slave leta 2016, pri čemer mu je pot tlakovala predvsem globalna desnica, je sledil krut poraz. Peterson je razvil odvisnost od benzodiazepinov, zaradi česar je pomoč iskal po številnih klinikah, zdravil naj bi se bil tudi v Rusiji in celo v Beogradu. Pred kratkim se mu je, vsaj tako kaže, kljub vsemu uspelo pobrati. Oboževalce spet nagovarja v knjigi Onkraj reda: še 12 pravil za življenje, pred kratkim pa se je odločil zapustiti mesto profesorja na torontski univerzi. Več

  • Luka Volk

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Politika

    Cepljeni in necepljeni poslanci

    Generalna sekretarka državnega zbora Uršula Zore Tavčar se je v intervjuju za Večer dotaknila tudi vprašanja precepljenosti poslancev in zaposlenih v službah državnega zbora. »Tudi sama sem želela, da bi bili vsi, ki delamo v državnem zboru, cepljeni čim prej zaradi načina dela, pri katerem je veliko ljudi na kupu. Ko je seja v državnem zboru, mora biti poleg 90 poslancev prisotnih še okoli 100 ljudi. Ko smo marca lani prišli na vrsto za cepljenje, je bil odziv poslancev izjemen, takrat se jih je cepilo okoli 70, nekaj pa jih je bilo prebolevnikov,« je povedala. V službah državnega zbora naj bi bilo cepljenih približno 70 odstotkov zaposlenih. »Sama nisem čutila nekih napetosti, so pa mi drugi zaposleni povedali, da se je na neki točki to res odrazilo v odnosu med cepljenimi in necepljenimi, a zaradi tega ni bilo nobene kritične situacije. Trikrat tedensko imamo organizirano tudi testiranje za necepljene in tiste, ki se želijo preventivno testirati.« Več

  • Luka Volk

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Svet

    Cepivo, s katerim bi bilo mogoče precepiti svet

    Čeprav je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump pred kratkim v intervjuju nekoliko presenetljivo rekel, da so cepiva »eden od največjih dosežkov človeštva«, je velik del republikanskih volivcev do njih še vedno nezaupljiv. Precepljenost v Teksasu – tradicionalno republikanski državi, kjer so ostaline trumpovskega obdobja še vedno zaznavne – je nizka. Podobna je slovenski. Kljub temu so decembra prav iz te ameriške zvezne države poročali o dosežku, ki bi lahko bil pomemben mejnik v boju s pandemijo. Skupina približno 50 znanstvenikov iz Teksaške otroške bolnišnice in z Baylorjevega medicinskega kolidža je razvila cepivo proti covid-19, imenovano Corbevax, ki bi utegnilo rešiti težavo z neenako distribucijo cepiv. Ti znanstveniki si prizadevajo, da bi bilo njihovo cepivo dostopno prav vsem, ne zgolj tistim državam, ki si ga lahko privoščijo. Več

  • Luka Volk

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Svet

    Vdor v zasebnost

    Evropski nadzornik za varstvo osebnih podatkov (EDPS) je prejšnji teden Evropskemu policijskemu uradu, bolj znanemu kot Europol, naložil izbris zbirke podatkov o posameznikih, ki sicer niso povezani s kriminalnimi dejavnostmi. Strokovnjaki s področja varovanja zasebnosti opozarjajo, da bi se Europol lahko nevarno približal obliki množičnega nadzora, kakršen je bil očitan ameriški Nacionalni varnostni agenciji (NSA), katere nesorazmerni vdor v zasebnost posameznikov na spletu je razkril Edward Snowden. Več

  • Luka Volk

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Politika

    Naša najmlajša zaveznica se utaplja

    Mineva 30 let, odkar je večina članic Evropske skupnosti, predhodnice Evropske unije, priznala samostojnost in neodvisnost Slovenije. Že dan po osamosvojitvi jo je priznala sosednja Hrvaška, kasneje prva od zahodnih držav Islandija, pa tudi Nemčija in Švedska, a z dodatkom, da bo njun sklep začel veljati šele, ko bodo to storile druge evropske države, 15. januarja 1992. Vatikan je Slovenijo priznal dva dni prej, Rusija mesec kasneje, Združene države Amerike pa z nekaj omahovanja šele aprila. Več

  • Luka Volk

    14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Družba

    Bomo morali nositi maske FFP2?

    Ena vodilnih nemških raziskovalnih institucij, Družba Maxa Plancka, v decembra objavljeni študiji na primeru koronavirusne različice delta ugotavlja, da brez uporabe zaščitne maske niti razdalja treh metrov ne zagotavlja zadostne zaščite pred okužbo. Več

  • Luka Volk

    14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Politika

    Novi Tom Cruise

    Ko so pripadniki ameriškega in slovenskega vojaškega letalstva pred dobrim letom in pol preleteli Slovenijo v znak zmage nad epidemijo, se je v nebo povsem očaran ozrl tudi obrambni minister Matej Tonin. Tri slovenske pilatuse PC-9 je spremljalo šest ameriških letal F-16. »Bojeviti sokoli« veljajo za enega večjih ponosov ameriške vojske – odigrali so ključno vlogo v vojni z Irakom in tako rekoč vseh kasnejših ameriških vojaških eskapadah, zaveznicam so jih prodali že več tisoč, nedavno, lani, jih je izraelska vojska uporabila tudi za obstreljevanje Gaze. Skoraj nobenega dvoma torej ni bilo, da bo nekega dne s slovitim sokolom moral poleteti tudi veliki ljubitelj orožja in vplivnež iz vojaških vrst, minister Tonin. Več

  • Luka Volk

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Politika

    »Zanesljivo lahko pričakujemo vsaj zamenjavo predsednika republike«

    Nekdanji predsednik države Milan Kučan je lani že večkrat ponovil, da leto 2022 ne bo leto navadnih volitev – po njegovem mnenju se bomo odločali o vrnitvi demokracije. Zdaj smo vkorakali vanj, v tako imenovano super volilno leto, ko se bomo na volišča odpravili kar trikrat, na državnozborske, predsedniške in lokalne volitve. Potekale pa bodo še volitve v državni svet. Kaj torej lahko pričakujemo od njih? Več

  • Luka Volk

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Družba

    Reševanje javne radiotelevizije

    Za zdaj veljavni zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) si je leta 2005 vse zasluge pripisal poslanec SDS Branko Grims. Čeprav je Grims ves čas opozarjal na to, da je glavni motiv za pripravo zakona depolitizacija, pri čemer je (upravičeno) poudarjal, da svet RTVS vodi Janez Kocijančič, pred tem predsednik predhodnice SD, je bil seveda namen jasen: dobiti moč in nadzor na RTVS. Pet let kasneje je ministrica za kulturo Majda Širca predstavila nov predlog zakona, ki naj bi prinašal večjo avtonomnost in neodvisnost javne radiotelevizije, vendar je zakon na referendumu padel. Zakon je kljub spornosti tako ostal nespremenjen sedemnajst let. Več

  • Luka Volk

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Družba

    Ali je covid-19 nevarna bolezen?

    Na začetku tedna smo v uredništvo prejeli odprto pismo vladi, pod katero so se podpisali sociolog dr. Tomaž Mastnak, profesor za področje znanosti o blagu in tehnologijah dr. Gregor Radonjič, geodet Srečko Šorli ter pravnika dr. Andraž Teršek in dr. Boštjan M. Zupančič. Vlado pozivajo, naj zavrne pobude za uvedbo obveznega cepljenja proti covid-19, saj menijo, da cepiva niso bila razvita »po ustaljenih medicinsko znanstvenih kriterijih za prava cepiva ter v skladu z veljavnim pravom, vzpostavljenimi znanstvenimi procedurami in pogoji ter zahtevami medicinske etike in deontologije« in da so »še vedno le eksperimentalna in so dobila zgolj začasno dovoljenje za rabo v Evropski uniji«. Po njihovem izkušnje zadnjega leta kažejo, »da cepiva niso varna in da je njihova učinkovitost omejena« in da, čeprav lajšajo virulentnost bolezni, »ne ščitijo skupnosti, ker ne preprečujejo niti okužb niti prenašanja okužb«. Zapisali so tudi, da covid-19 »dokazano in neizpodbitno ni posebej nevarna prenosljiva bolezen«. Njihove trditve smo se odločili preveriti. Več

  • Luka Volk

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Družba

    Super volilno leto 2022

    V pobudo Glas ljudstva, ki se je uradno oblikovala na začetku novembra, se je do danes vključilo že več kot sto organizacij civilne družbe. Od trenutka, ko je javnosti predstavila prvih deset zahtev civilne družbe – med njimi možnost odpoklica parlamenta, zvišanje minimalne plače in pokojnin, varstvo javnih medijev, reševanje podnebne krize, odpravo dopolnilnega zavarovanja in krepitev nadzornih institucij –, zbira dodatne predloge. Doslej ji je že uspelo zbrati sto zahtev, ki jih namerava prihodnje leto, v tako imenovanem super volilnem letu 2022, predstaviti političnim odločevalcem. Vsa množica želja in zamisli je dosegljiva na spletni strani glas-ljudstva.si Več

  • Luka Volk

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Družba

    2021 v številkah

    1.
    mesto med slaščičarji z vsega sveta si je po izbiri gastronomske avtoritete The Best Chef prislužila Maša Salopek iz Hiše Franko. Ana Roš, glavna kuharica in idejna vodja restavracije, je skočila na sedmo mesto med najboljšimi kuharji na svetu. Več

  • Luka Volk

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Politika

    Dober namen, nezakonita izvedba

    Če ste se, drugače od nekaterih, prejšnji teden odločili odpreti vladno pošto, ste verjetno prejeli prav posebno pismo. Predsednik vlade Janez Janša se je v teh turbulentnih časih tik pred božičnimi prazniki odločil nagovoriti državljane. »Ljudje smo različni in polno je dogodkov, ravnanj in stvari, pri katerih se delimo po vseh mogočih merilih. A nevarnost bolezni, ki ogroža vse, naj ne bo med njimi. Bodimo svobodni, vendar odgovorni in solidarni. Čas je, da v boju s covidom-19 stopimo skupaj in držimo skupaj,« je zapisal in državljane pozval k cepljenju. Več

  • Luka Volk

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Družba

    Dobronamerni Urbanija

    Vladni urad za komuniciranje (Ukom) z Urošem Urbanijo na čelu je vodstvu RTV Slovenija v preteklih dveh mesecih poslal tri dokumente. V njih je navedel pripombe glede vodenja oddaj, kot so Dnevnik, Studio city, Slovenska kronika, Dogodki in odmevi ter Poročila ob 17. uri. Šlo naj bi za analizo, ki naj bi televiziji »pomagala pri nadaljnjih aktivnostih«. Dokumenti oddajam očitajo vse od postavljanja napačnih vprašanj do izbire napačnih gostov. Tako za oddajo Studio city, v kateri sta gostovala Spomenka in Tine Hribar, zapišejo, da bi se namesto njiju v njej lahko pojavil Jože Možina. Več

  • Luka Volk

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Politika

    Prihaja Jamie Harpootlian

    V soboto je v zgodnjih jutranjih urah, tik pred obiskom zunanjega ministra Anžeta Logarja v Washingtonu, senat ameriškega kongresa sporočil, da v Slovenijo prihaja nova veleposlanica Združenih držav Amerike (ZDA), pravnica iz Columbie v Južni Karolini Jamie Harpootlian. Na položaju veleposlanice bo nadomestila konservativno Lyndo Blanchard, ki je ob porazu Donalda Trumpa odstopila in Slovenijo zapustila že januarja, kmalu zatem pa kandidirala za zvezno senatorko iz Alabame. Izbranka Josepha Bidna, ki jo je nominiral že julija, je ob tem povedala, da se veseli zastopanja ZDA v Sloveniji, v »čudoviti in živahni demokraciji«. Več

  • Luka Volk

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Politika

    Kako po volitvah?

    V iztekajočem se letu se je lepo pokazalo, kako pomemben je glas civilne družbe. Temu je skozi balast, ki ga producira sedanja oblast, uspelo pronicati ob pomoči gibanj in organizacij, kakršna je tudi Inštitut 8. marec. Ta je pripravil kampanjo za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja po modelu »ja pomeni ja«, sodeloval pri referendumu o noveli zakona o vodah, lobiral za zakonsko spremembo, s katero bo zaščitena pitna voda v Anhovem … Več

  • Luka Volk

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Družba

    Česa bi se vlada lahko naučila od ekipe Sledilnika covid-19

    Med pandemijo smo se med drugim naučili, kako pomembna je javna dostopnost podatkov. Na podlagi takšnih podatkov lahko danes učinkovito spremljamo potek pandemije vsi, znanstveniki in laična javnost. Da je želja javnosti po obveščenosti o pandemiji velika, priča Googlova lestvica najbolj iskanih spletnih gesel v zadnjem letu. Na njenem vrhu se je v Sloveniji – in to pred imeni vseh olimpijskih športnikov, pa tudi pred iskalnim ključem »vreme« – pojavil Sledilnik covid-19. Več

  • Luka Volk

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Politika

    Nova digitalna zvezda

    Ministru Marku Borisu Andrijaniču nikoli ne zmanjka visokoletečih besed. Tako ni z njimi skoparil niti ob podpisu sporazuma s podjetjem Google in organizacijo Google.org, ki bosta v slovensko znanje o umetni inteligenci in v razvoj slovenskega socialnega podjetništva vložila 2,5 milijona evrov. »Gre za največjo investicijo te vrste v naši zgodovini«. To je »še en dokaz, da postaja Slovenija nova digitalna zvezda«. Ali je država z naložbo, vredno približno evro na prebivalca, res na poti v digitalni preboj, je vprašljivo. Več

  • Luka Volk

    10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Družba

    Omikron, drugi teden

    Vodja južnoafriškega raziskovalnega inštituta Sacema, epidemiologinja dr. Juliet Pulliam, se je skupaj s sodelavci januarja lotila analize rutinskega nadzora podatkov o okužbah z novim koronavirusom v Južni Afriki. Zanimalo jih je predvsem, kako velika je možnost ponovne okužbe z različico beta, ki je bila takrat v razmahu, potem ko je posameznik že prebolel bolezen. Rezultati so, podobno kot kasneje za delto, pokazali, da je imunski odziv prebolevnikov na novi različici učinkovit. Zbiranje podatkov so nato nadaljevali, dokler niso oktobra prvič opazili nekaj nenavadnega. Stopnja tveganja primarne okužbe se je začela manjšati, najverjetneje zaradi tega, ker se je več ljudi odločilo za osnovno cepljenje, stopnja tveganja za ponovno okužbo že prebolelih pa se je začela višati. Kmalu se je nenadno začelo višati število okužb. Ko je pred dvema tednoma virolog prof. Tulio de Oliveira, vodilni raziskovalec južnoafriške mreže za nadzor genomike NGS-SA, uradno potrdil obstoj nove različice, ki se je razplamtela po državi, je bilo dr. Pulliamovi jasno, da bi bile raziskave inštituta lahko prvi kazalci tega, kako dobro se omikron izmika mehanizmom našega imunskega sistema – in posledično morda tudi zmanjšuje učinkovitost delovanja cepiv. Več

  • Luka Volk

    10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Politika

    Čez desetletje nas bo 3 milijone!

    Stranki SMC in GAS sta na sobotnem združitvenem kongresu oblikovali novo stranko Konkretno. Za njenega predsednika je bil izvoljen Zdravko Počivalšek, podpredsedniško mesto pa je pripadlo Alojzu Kovšci. Kakšna bo prihodnost stranke, še ni znano, je pa Počivalšek ob robu kongresa pojasnil, kakšna naj bi bila po okusu nove stranke prihodnost slovenskega naroda. »Naš program bo temeljil na debirokratizaciji, zeleni politiki, tudi na demografskem vprašanju, saj moramo nekaj storiti, da nas bo čez desetletje tri milijone, ne pa dva, ampak iz naslova tega, kar se bo dogajalo v Sloveniji, ne s priseljevanjem,« je povedal za Planet TV, njegove besede pa so poobjavili tudi na uradnem računu vlade na Twitterju. Več

  • Luka Volk

    10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Družba

    V središču neodgovornosti 

    Umetnostni zgodovinar, komparativist in pesnik Robert Simonišek, ki je decembra na željo kulturnega ministra kot v. d. direktorja nadomestil dolgoletno direktorico Moderne galerije Zdenko Badovinac, se je na začetku epidemije odpravil v Milano. Vsaj tako opisuje v eseju V središču virusa, objavljenem v zbirki esejev Pejsaži: sanjati na soncu, za katero je prejel Rožančevo nagrado. V njem opisuje tudi, kako je kmalu za tem, ko se je vrnil domov, najverjetneje zbolel za covidom – in se povsem zavestno odločil, da bo kljub temu z možnostjo okužbe ogrozil druge ljudi. Več

  • Luka Volk

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Svet

    Bi nas lahko doletela še hujša zima, kot smo pričakovali?

    Četrtega novembra je južnoafriška virologinja Alicia Vermeulen v skupku tristotih testov na novi koronavirus, ki so jih tisti dan obravnavali v zasebnem laboratoriju Lancet, odkrila nekaj nenavadnega. Enemu izmed sicer pozitivnih testov pri virusu ni uspelo prepoznati virusnega S-proteina. Testi, ki se načeloma uporabljajo za prepoznavo koronavirusa, so narejeni tako, da prepoznajo značilni tip S-proteina – če se ta spremeni, če ta mutira, ga nekateri testi ne morejo več zaznati. O svojem nenavadnem odkritju je Vermeulnova obvestila virologinjo dr. Allison Glass, članico južnoafriške posvetovalne skupine za koronavirus. V sodelovanju z južnoafriškim inštitutom za nalezljive bolezni NICD so začeli zbirati podobne vzorce in jih sekvencirati (gre za primerjavo genomskega zaporedja virusa z že poznanimi različicami). Na podlagi tega so 23. novembra z gotovostjo že vedeli, da imajo opravka z novo različico koronavirusa – z različico B1.1.529, prvič zaznano v Bocvani 11. novembra, ki ji je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) nadela ime omikron in jo označila za različico posebnega pomena (angl. variant of concern). Več

  • Luka Volk

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Ekonomija

    Če želimo postati brezogljična družba, bomo morali opustiti kriptorudarjenje

    Švedska je zaradi izobilja obnovljive energije in cenejših energentov postala pravi magnet za tiste, ki se lotevajo rudarjenja kriptovalut. Ker je za to potrebne veliko električne energije, katere proizvodnja je povezana z izpusti ogljikovega dioksida, sta generalni direktor Agencije za varstvo okolja Björn Risinger in generalni direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Erik Thedéen pozvala k prepovedi te dejavnosti. Zgolj tako se bosta Švedska, pa tudi Evropska unija po njunem mnenju lahko držali podnebnih zavez, sprejetih v pariškem sporazumu. Več

  • Luka Volk

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Družba

    »Delta se je pojavila pred cepivom«

    Dr. Tatjana Avšič - Županc je vodja laboratorija za diagnostiko zoonoz in laboratorija Svetovne zdravstvene organizacije na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ter profesorica na ljubljanski Medicinski fakulteti. Pod njenim vodstvom zaposleni testirajo vzorce bolnikov, za katere obstaja sum okužbe z novim koronavirusom. Z virusom se tako gleda iz oči v oči vsak dan, pozna vse njegove pojavne oblike – še posebej dobro različico delta, ki še vedno polni bolnišnične postelje in spet narekuje sedanji val porasta okužb. Več