Luka Volk
-
5. 4. 2024 | Mladina 14 | Politika
S portalom, ki naj bi bil vključen v rusko operacijo, sodelovali tudi v SDS
Češka vlada je uvedla sankcije zoper spletni portal Voice of Europe s sedežem v Pragi, za katerim menda stoji ukrajinski oligarh Viktor Medvedčuk, sicer zaveznik in osebni prijatelj ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah češkega zunanjega ministrstva naj bi bil portal, ki od prejšnjega tedna ne deluje več, vključen v rusko operacijo vplivanja, katere namen je razširjati dvome o ozemeljski celovitosti in suverenosti Ukrajine ter – kot trdijo visoki evropski uradniki – vplivati na potek letošnjih evropskih volitev.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Politika
Prvak opozicije Janez Janša je po protestnem shodu SDS v četrtek nastopil v oddaji Odmevi na TV SLO 1 in se med drugim obregnil ob predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je menda, tako je zatrdil z žepno izdajo slovenske ustave v roki, neustaven. Pa to drži?
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Politika
Satirična stranka, ki si je za nalogo zastavila, da bo Violeto Tomić spravila v evropski parlament
Leta 2010, potem ko je tudi Islandijo zadela svetovna finančna kriza, tamkajšnji bančni sistem pa se je dobesedno sesul, je na lokalnih volitvah v Reykjaviku slavila stranka s pomenljivim imenom – Najboljša stranka (Besti flokkurinn). Ustanovil jo je islandski komik Jón Gnarr. Šlo je za satirično stranko »anarhosurrealistov«, kakor so se poimenovali njeni člani, ki je med predvolilno kampanjo obljubljala brezplačne brisače v javnih kopališčih, severnega medveda v lokalnem živalskem vrtu in gradnjo zabaviščnega parka Disneyland.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Družba
Jernej Picelj je, tako pravi zase, »mentor za življenje«. Študiral je ekonomijo, a je ugotovil, da mu ta ne leži, zato se je preizkusil še na področju logopedije in bolničarstva. Treniral je športni ples, nekaj izkušenj dela z mladimi je, razlaga, nabral tudi kot trener plesa, svoj pravi smisel pa je našel v delu z najstniki, ko se je pridružil Mavričnim bojevnikom, organizaciji, ki prireja tabore v naravi in različne delavnice za mlade z motnjo pozornosti. Nato se je odpravil na samostojno (podjetniško) pot, zagnal je projekt ZaLife, projekt, »ki s svojimi programi podpira in pripravlja najstnike za življenje ter jim izpolnjuje željo po več realnih pogovorih in pristopih za življenje v času odraščanja«. Skupaj s sodelavcema, Dejanom Koconom in Domnom Bukovcem – prvi je izkušnje 15 let nabiral v prodaji, pet let pa v coachingu odraslih v programih za osebnostno rast, drugi je projekt sprva podprl kot IT-jevec, zatem pa »mentor za življenje« postal tudi sam –, hodi po srednjih in osnovnih šolah po državi in mladim deli življenjske nasvete. O odnosih, o čustvih, o stiskah, s katerimi se spoprijemajo najstniki. O tistih najbolj občutljivih temah, ki naj bi zahtevale posebno skrb in kjer naj bi bilo potrebnega največ strokovnega znanja.
-
22. 3. 2024 | Mladina 12 | Družba
Nekdanji premier Miro Cerar je na portalu IUS-INFO predstavil nekaj svojih pogledov na, kot je zapisal, »vedno večjo svetovno zmedo na področju opredeljevanja spolov ter razumevanja vloge ženske in moškega ter morebitnih drugih spolnih identitet v družbi«. Med drugim nas je podučil o načelu komplementarnosti, v skladu s katerim »imata ženska in moški že po naravi dodeljene različne in ločene vloge, ki pa se dopolnjujejo v optimalno celoto«.
-
22. 3. 2024 | Mladina 12 | Politika
Dr. Igor Štiks je politični filozof in politolog, velja za enega prodornejših levih mislecev na območju nekdanje skupne države. V njegovem zadnjem intervjuju za Mladino je med drugim poudaril, kako pomemben je v resnici uspeh slovenske Levice, ki je postala del vlade, in hrvaške politične zeleno-leve platforme Zmoremo!, ki je slavila na zadnjih lokalnih volitvah v Zagrebu. Pa vendar, je opozoril, sta obe s tem, ko sta prišli na oblast, »postali del sistema. Izgubili sta protisistemski naboj, ki je za nekatere privlačen. Nič ni tako dolgočasnega, kot so tehnične razprave o proračunu.« To je prekletstvo takšnih strank in gibanj. Ko je na primer Tomislav Tomašević iz vrst Zmoremo! postal zagrebški župan, je začel razčiščevati korupcijske afere, ki so prej dolgo hromile mesto. Danes eni njegovih največjih kritikov kljub temu prihajajo prav z levice, je opozoril Štiks. Nekateri so namreč verjeli, da bo z njegovo zmago v mestu prišlo najmanj do revolucije. A realnost je, ko si enkrat na oblasti, drugačna, »kdor je na oblasti, mora sprejemati odločitve, kompromise, ki niso vedno popolnoma skladni z izhodiščnimi ideali«.
-
22. 3. 2024 | Mladina 12 | Politika
Kandidatka za evropsko poslanko, ki bi Evropo branila z orožjem
V SDS pred evropskimi volitvami stavijo tudi na Zalo Tomašič, članico strankinega podmladka, ki se je v času Janševe vlade zaposlila na ministrstvu za zunanje zadeve, leta 2022 pa v državnem zboru, kjer dela v strankini poslanski skupini. Vodi tudi pogovorno oddajo na strankarski televiziji Nova24TV. Pri tem ni nepomembno, da je njen oče Boris Tomašič, trojni direktor kvazimedijskega imperija stranke SDS – je programski direktor Nova24TV, direktor Nove hiše, ki skrbi za spletni portal nova24tv.si, in direktor družbe Nova obzorja, ki izdaja strankarski tednik Demokracija.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
O zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja naj bi odločali na posvetovalnem referendumu
Poslanci so med splošno razpravo o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga s podpisi v parlament vložili državljani, prejšnji teden odločili, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprli so ga samo štirje poslanci SD in pet iz Levice, v Gibanju Svoboda – čeprav je ureditvi tega vprašanja načelno naklonjena večina poslancev stranke – predloga niso podprli. Menijo, da bi morali o njem odločati državljani, zato so že vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma. Referendumsko vprašanje naj bi se glasilo: »Ali se strinjate s tem, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?«
-
Samooklicani igralec / Roman Vodeb na Ptuju
Ko se Roman Vodeb ne pretvarja, da je psihoanalitik, se rad pretvarja, da je igralec. S svojo predstavo Razočarana gospodinja pri seksologu je želel nastopiti na Ptuju, vendar je Peter Srpčič, direktor ptujskega gledališča, odločil, da predstava ni primerna za tamkajšnji oder. »Gledališče res ni prostor za to, da neki samooklicani psihoanalitik zganja šovinizem in mizoginijo,« je odločitev kasneje utemeljil za Večer. Vodeb je zato srečo poskusil drugje – pri ptujski gimnaziji, kjer so mu na predvečer mednarodnega dneva žensk le odstopili svojo kulturno dvorano.
-
Luka Volk | foto: Luka Dakskobler
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Svet
Marta Lempart je soustanoviteljica in vodja Vsepoljske ženske stavke, gibanja za pravice žensk na Poljskem, ki je nastalo leta 2016, ko je na oblast prišla konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) in poskušala dodatno zaostriti že tako eno najstrožjih zakonodaj na področju splava. Zadnjih osem let je vodila največje proteste v državi, na katerih so si prizadevali legalizirati splav in obenem opozarjali na razpad pravne države, na podrejanje sodstva in državnih medijev pod taktirko nekdanje vlade. Po oktobrskih volitvah je stranka PiS namreč izgubila oblast, nasledila jo je nova vlada, ki jo zdaj vodi nekdanji poljski premier in predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Ta se je na volitve odpravil z obljubo, da bo povrnil zaupanje v državo in popravil krivice, ki jih je storila prejšnja vlada, pa tudi, da bo legaliziral splav v državi, v kateri je v večini primerov prepovedan že vse od leta 1993. Na začetku tedna se je Marta Lempart mudila v Sloveniji, prišla je, da bi podprla evropsko državljansko pobudo Inštituta 8. marec in drugih evropskih organizacij, tudi Vsepoljske ženske stavke, za spremembo evropske zakonodaje o pravici do splava.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Družba
Je umetno vzgojeno meso odgovor na izzive prihodnosti?
Odkar je Ivo Boscarol prodal podjetje Pipistrel, denar vlaga v različne projekte, najraje v nepremičnine. Kupil je propadli Kolosej v Ljubljani, kjer naj bi nastal nov poslovno-zabaviščni center, lučaj stran je od podjetja Žito kupil zemljišče, na katerem naj bi zgradil sosesko s približno tisoč stanovanji, v Mariboru je kupil poslovne prostore v trgovskem centru City in nakupovalno središče Mercator hipermarket Tabor II, eno od treh največjih nakupovalnih središč v državi. Nedavno je zagnal tudi podjetje Tech4Meat, ki se bo ukvarjalo z razvojem in proizvodnjo mesa iz izvornih celic.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Politika
Kljub negodovanju Evropske ljudske stranke (EPP) je bila prejšnji mesec v evropskem parlamentu potrjena nova, sicer precej okrnjena zakonodaja o obnovi narave, ki predvideva, da bodo članice do leta 2030 sprejele ukrepe za rehabilitacijo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov. Poleg tega bodo morale vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050. Evropski poslanci so obenem potrdili posodobljeno direktivo, ki razširja seznam kaznivih dejanj zoper okolje, razširjen je bil tudi seznam predvidenih kazni. Direktiva na primer zajema tako imenovana kvalificirana kazniva dejanja, kot so veliki gozdni požari ali obsežno onesnaževanje, ki vodi v uničenje ekosistemov – posameznike ali predstavnike podjetij, ki bi storila takšna kazniva dejanja zoper okolje, bi lahko doletela celo zaporna kazen.
-
Jeremy Corbyn / »Sem skrajnež, če si želim miru v svetu? Prav, pa naj bo tako.«
Jeremy Corbyn je že 40 let poslanec britanskega parlamenta, zase pravi, da je socialist. Od leta 2015 do 2020, v zelo politično in družbeno razburkanem obdobju, ko se je Evropa spoprijemala z migrantsko krizo, ko je ameriški predsednik postal Donald Trump, ko se je po Zahodu divje razraščal populizem, tudi v Veliki Britaniji, ki je drvela proti brexitu, je bil vodja laburistov in britanske opozicije.
-
Kljub pozivom, naj Košarkarska zveza Slovenije tekmo odpove, je bila v nedeljo v koprski športni dvorani Bonifika tekma med slovensko in izraelsko košarkarsko reprezentanco. Policija je dogodek označila za tveganega, zato je bilo okoli dvorane videti do zob oboroženo policijo in vozila s tehnologijo za snemanje in fotografiranje dogajanja, nebo nad dvorano pa je preletaval helikopter. Previdnost je bila odveč, pred dvorano se je zbralo nekaj deset protestnikov iz Slovenije in sosednje Italije, ki so mirno opozarjali na genocid nad Palestinci, skupina protestnikov pa se je udeležila tudi same tekme, pri čemer so protestniki, poostrenemu nadzoru navkljub, na tribunah razgrnili več transparentov v podporo Palestini in palestinskih zastav.
-
Zgodba o Salonitu Anhovo je zgodba o ekološki katastrofi, ki traja že 100 let. V Salonitu Anhovo so do leta 1996, ko je bila raba azbesta prepovedana, izdelovali azbestne in cementne izdelke. Posledice za tamkajšnje krajane so bile katastrofalne – ljudje so začeli zbolevati in umirati za azbestozo, za različnimi oblikami pljučnih bolezni, za pljučnim rakom. A to ni preteklost. Še vedno zbolevajo. Še vedno umirajo. Salonit Anhovo, poleg cementarne je to danes tudi sosežigalnica odpadkov, pa še naprej dan za dnem zastruplja tamkajšnji zrak, vodo in zemljo. Tamkajšnje ljudi.
-
Ko so ljudje sredi Soške doline pred leti začeli opozarjati, da tovarna seje smrt, so jih vedno znova utišali. O tamkajšnjih okoljskih aktivistih iz društva Eko Anhovo se je dolgo govorilo kot o nekakšnih premaknjencih, nekih čustvenih čudakih. Poskušali so jih na vsak način diskreditirati. A ne samo to. Najvztrajnejši so na dom prejemali pisma odvetniških pisarn in grožnje.
-
Poljsko je predlani pretresla zgodba 37-letne Agnieszke iz Čenstohove. Bila je v prvem trimesečju nosečnosti z dvojčki, a je bila zaradi vse hujših bolečin v trebuhu pripeljana v bolnišnico. Po pregledu so ugotovili, da je eden od plodov umrl. Toda zaradi zakonodaje niso dovolili odstranitve. V trebuhu je bila zato prisiljena naslednjih sedem dni nositi mrtvega otroka, dokler ni umrl še drugi dvojček. Ročno ekstrakcijo plodov so opravili šele dva dni kasneje. Njene življenjske funkcije so se zatem poslabšale. Manj kot mesec kasneje je družina prejela klic, da je umrla.
-
Začetek poti / Zakon o prostovoljnem končanju življenja
Pobudniki zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so že julija lani državnemu zboru izročili zahtevano število podpisov volivcev, potrebnih za vložitev zakona v zakonodajni postopek. Na vrsto je prišel šele sedaj, na marčevski redni seji bosta opravljena prvo branje in tudi razprava poslancev, v kateri bodo ti ugotavljali, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.
-
Kaj je »kulturni marksizem«? Ta na prvi pogled prepričljiva besedna skovanka je teorija zarote, priročno orodje, ki so si ga izmislili na desnici, nato pa naprtili levici. Je prazen označevalec, s katerim na desnici kažejo na domnevno pokvarjenost ali izrojenost levice in liberalcev. Enkrat je kulturni marksizem zavzemanje za liberalnejšo družbo, drugič spolna usmerjenost, tretjič (zlasti zadnje čase) pa vse vrste okoljskih politik.
-
SDS / Kako v praksi poteka širjenje laži?
Nekateri prebivalci Slovenskih Konjic so že od januarja na nogah, država naj bi v njihovo občino nastanila migrante. Vendar pa gre pri vsem skupaj za povsem izmišljeno zgodbo, ki je nastala v logih SDS. Zgodba je učbeniški primer širjenja laži in dezinformacij, ki so namenjene strašenju ljudi, zato si njen potek oglejmo nekoliko pobliže.
-
Cecilia Gentili, »svetnica« in »mama vseh kurb« v enem
Cecilia Gentili je bila dolgoletna borka za pravice transspolnih oseb in spolnih delavcev, zavzemala se je predvsem za njihov enakopravni dostop do zdravstvene oskrbe, pomembno je prispevala k dekriminalizaciji prostitucije v New Yorku. Nastopila je tudi v priljubljeni seriji Pose, posvečeni legendarni newyorški ballroom kulturi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Bila je tako rekoč ikona ameriške LGBT-scene.
-
Platformni delavci (za zdaj) ostajajo brez pravic
Evropski parlament in svet sta po dveh letih le dosegla dolgo pričakovani dogovor o novi direktivi o delu prek platform. Predlog naj bi, sicer v okrnjeni različici, prinesel ureditev pravnega položaja delavcev, ki storitve ponujajo prek platform, kot je Uber ali recimo Wolt, ki velja za priljubljeno kurirsko službo tudi pri nas, vendar ti pri platformah, četudi ima njihov odnos z delodajalcem vse značilnosti delovnega razmerja, niso zaposleni. Direktiva bi delavcem omogočila tudi večjo preglednost nad algoritmi, ki jim delegirajo delo, in seznanjenost s tem, katere njihove osebne podatke shranjujejo platforme. Kljub podpori večine članic EU, predlog je podprlo kar 23 držav, tudi Slovenija, pa je njegova usoda negotova, saj ni prejel potrebne podpore kvalificirane večine.
-
Nika Kovač, antropologinja, aktivistka in direktorica Inštituta 8. marec, je v zadnjih letih z novim pristopom preoblikovala način delovanja civilne družbe v Sloveniji. Ta novi način političnega in družbenega delovanja, ki ga je razvila skupaj s sodelavkami in sodelavci, so prepoznali tudi v tujini in jo začeli prositi za nasvete. Zato danes s številnimi aktivisti iz najrazličnejših držav deli izkušnje, ki jih je nabrala doma, obenem pa lahko od blizu opazuje in spoznava obnašanje populistov in avtoritarnih politikov po vsem svetu. Pravi, da se med seboj ne razlikujejo kaj dosti.
-
Tekma z Izraelom bo, a verjetno bodo na njej tudi protestniki
Dor Saar, članica izraelske ženske košarkarske reprezentance, je pred tekmo z Irsko prejšnji teden dejala, da so irske tekmice »precej antisemitske«, zaradi česar je »pričakovati močno tekmo«. To je dodatno podžgalo irsko ekipo, ki so jo nekateri pozivali, naj tekmo odpove zaradi genocida, ki ga Izrael izvaja nad palestinskim ljudstvom. Če bi to storili, so zapisali pri ekipi, bi lahko tvegali kazen Mednarodne košarkarske zveze (FIBA) do 80 tisoč evrov in začasno prepoved tekmovanja. Zato so se irske košarkarice odločile za drugačen manever – z nasprotnicami se pred začetkom tekme niso hotele rokovati.
-
Poslanec SDS – in kandidat za evropskega poslanca – Branko Grims je po duši pripovedovalec pravljic. Ste že slišali tisto, da se Zemlja ne segreva, temveč se v resnici ohlaja? O tem priča dejstvo, da je črni panter, (domnevni) simbol Karantanije, izumrl, ker se podnebje v Evropi ohlaja, ta pa je bil dolgo navajen na toplejše razmere. Kaj pa tisto, kako naj bi predlani oktobra, kmalu zatem, ko je neki človek na ulici napadel Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, tudi sam doživel fizični napad pred parlamentom in ob tem komajda ubežal smrti? Policija je nato sicer ugotovila, da je bilo drugače: do fizičnega stika med njim in napadalcem sploh ni prišlo.
-
Razbijanje tabujev / Oddaja, v kateri se o spolnosti mladih pogovarjajo – mladi
Na nacionalki je zaživela oddaja Prvič. Gre za desetdelno dokumentarno serijo, v kateri se bo raznolika skupina mladih vsak teden pogovarjala o spolnosti. Tokrat so odkrito spregovorili o puberteti, o prvih občutkih vzburjenja, dlakah po telesu, menstruaciji, mutiranju in še o čem.
-
Tudi slovenski glasbeniki za izključitev Izraela
Skupina nevladnih organizacij, z Gibanjem za pravice Palestincev na čelu, ter glasbenikov in kulturnikov je RTV Slovenija pozvala, naj znotraj Evropske radiodifuzne zveze (EBU), ki bdi nad organizacijo Evrovizije, sproži postopek za izključitev Izraela iz zveze in evrovizijskega tekmovanja. Med podpisniki sta tudi Zala Kralj in Gašper Šantl, dvojec, ki je Slovenijo na Evroviziji zastopal leta 2019, in Tomaž Mihelič iz skupine Sestre, ki je državo zastopala leta 2002, pa Jernej Dirnbek - Dimek (Mi2), Tomislav Jovanović - Tokac (Dan D), Saša Vipotnik (AKA Neomi), Aleksandra Ilijevski (Pliš), Zlatko, Masayah, N’toko, Domen Valič, Svetlana Makarovič in Boris Cavazza, če jih naštejemo samo nekaj.
-
Nove obrambne strategije republike Slovenije med drugim v ospredje postavlja vprašanje popolnitve vojske, za kar, tako v strateških dokumentih, ki so jih pripravili na obrambnem ministrstvu, rešitev vidijo ne le v stalni sestavi in pogodbeni rezervi, ampak tudi v obvezni rezervi. »Na podlagi odločitev pristojnih organov bo naraščanje lahko temeljilo tudi na obvezni rezervi ter možnosti selektivne oziroma splošne vojaške obveznosti in uvedbi vseh sestavin vojaške ter preostalih obrambnih dolžnosti,« je zapisano v dokumentih.
-
Pater Branko Cestnik, ki deluje v župniji Frankolovo, ni navaden duhovnik. Piše spletni dnevnik, nekoč je v njem zapisal celo, da bi se moral Janez Janša umakniti iz politike, pogosto komentira aktualne zadeve na platformi X in zna biti precej kritičen do cerkve. Živel je v velikih evropskih prestolnicah, tudi v Nemčiji, kjer je pomagal pri integraciji beguncev, a obenem svari pred domnevno islamizacijo Evrope in grozotami feminizma.
-
Pisateljici so zaradi načelne drže odpovedali gostovanje v Avstriji
Mlada pisateljica Lana Bastašić, ki se je rodila v Zagrebu, a je večino življenja preživela v Banjaluki, je za literarni prvenec Ujemi zajca prejela nagrado Evropske unije za literaturo 2020. S knjigo se je odpravila po svetu, vrstili so se prevodi, tudi v slovenščino, nekateri so jo oklicali celo za Eleno Ferrante z Balkana. Ne samo knjiga, odkar je z njo doživela tolikšen uspeh, je skoraj kot nomadka po Evropi potovala tudi sama – nazadnje je zatočišče našla v Berlinu. Tam je podpisala pogodbo z ugledno založniško hišo S. Fischer. Resnično ji je uspel veliki met, a zdaj je bila vse to pripravljena spustiti iz rok. Zaradi načelnosti.