Staš Zgonik

  • Staš Zgonik

    2. 3. 2009  |  Mladina 6

    Antarktična legenda

    Peter Pedro Skvarča, glaciolog

    Peter Skvarča, argentinski Slovenec, je dolgoletni vodja glaciološkega oddelka argentinskega Inštituta za Antarktiko. Ukvarja se večinoma s spremljanjem vpliva podnebnih sprememb na ledenike na Antarktiki, predvsem na Antarktičnem polotoku, in na jugozahodu Patagonije. »Poveljuje« skupinici štirih raziskovalcev, od katerih sta le dva redno zaposlena na inštitutu. Več

  • Staš Zgonik

    19. 2. 2009  |  Mladina 7

    Neprijetna (farmacevtska) resnica

    /media/www/slike.old/mladina/farmacijail_zdravstvo.jpg

    Velika farmacevtska podjetja, ki razvijajo nova zdravila (t. i originatorje), namerno zavirajo in zavlačujejo vstop proizvajalcem konkurenčnih - generičnih - zdravil na tržišče, četudi je patent za zdravilo že potekel. To je ključna ugotovitev preliminarnega poročila o omejevanju konkurence med farmacevtskimi podjetji, ki ga je konec novembra predstavila Evropska komisija. Več

  • Staš Zgonik

    29. 1. 2009  |  Mladina 4

    Znanstveni prerok

    /media/www/slike.old/mladina/intervjunick_bostrom1.jpg

    Dr. Niklas Boström je švedski filozof z obsežnim znanjem iz fizike, nevrotehnologije, matematične logike in umetne inteligence, ki si je zaradi kariere v angleško govorečem svetu nadel temu primerno poenostavljeno ime. Vodi Inštitut za prihodnost človeštva, ki je del Fakultete za filozofijo na Oxfordski univerzi, na kateri seveda tudi predava kot redni profesor. Preden se je preselil v Anglijo, so njegova predavanja poslušali študenti na ameriškem Yalu. Meni, da obstaja nemajhna možnost, da bomo prihodnost, ki jo danes označujemo za »daljno«, dosegli že v tem stoletju. Prepričan je, da bo naravna človeška evolucija s tehnološkim razvojem postajala vse manj pomembna. Ne bi ga presenetilo, če bi izvedel, da živi v simulirani realnosti. Več

  • Staš Zgonik

    22. 1. 2009  |  Mladina 3  |  Politika

    Pravi šok za Evropo

    /media/www/slike.old/mladina/int_albin_rome_0944_bk.jpg

    > Očitno je šlo za politični spor in ne samo za poslovnega, saj so imeli glavno besedo v pogajanjih politiki. Vprašanja cene zemeljskega plina in cene tranzita, še posebej pa vprašanje tehnološkega plina za pogon kompresorjev, so povsem komercialna, so pa seveda zelo primerna, če jih hoče katera od vpletenih strani izkoristiti v politične namene. Več

  • Staš Zgonik

    15. 1. 2009  |  Mladina 2  |  Družba

    Novice iz zamejstva

    Del informativnega uredništva, ki je bil ob našem obisku v hiši. Od leve proti desni: Marij Čuk (glavni urednik), Nastja Milič (tajnica), Eva Ciuk (novinarka), Dušan Jelinčič (urednik), Marina Šturman (vodja tajništva)

    Ste kdaj po polnoči, ko niste mogli zaspati ali pa ste se ravno vrnili s kakšne zabave in se vam še ni dalo v posteljo, prižgali televizor? Ali pa ste med tistimi, ki brez prižganega televizorja ne morejo zaspati? Potem gotovo poznate Dnevnik dežel oziroma Dnevnik zamejske televizije, kot ga naša javna RTV-hiša napoveduje v svojem sporedu. Tisto informativno oddajo, ki je ponavadi na sporedu med eno in drugo uro... Več

  • Staš Zgonik

    8. 1. 2009  |  Mladina 1  |  Politika

    »Ta kriza je lekcija iz korupcije«

    /media/www/slike.old/mladina/int_john_de_witt_056_mf.jpg

    > Ko gredo podjetja ali države skozi težke čase, smo ljudje dovzetnejši za zaznavanje koruptivnih ravnanj. V času gospodarske prosperitete pa se poveča toleranca do morebitnih zlorab. Ko gre vsem dobro, ljudje velikokrat izgubijo občutek za potrebe družbe kot celote. Šele ko se razmere poslabšajo, začnejo spet posvečati pozornost porabi svojega (davkoplačevalskega) denarja. Več

  • Staš Zgonik

    8. 1. 2009  |  Mladina 1

    Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_lucka_kajfez_bogataj_1054_b5.jpg

    Dr. Lučka Kajfež Bogataj je slovenska “ambasadorka” boja proti podnebnim spremembam. Za Slovenijo pomeni to, kar pomeni nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore za ves svet. S to razliko, da je mnogo bolj znanstveno podkovana in da je članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC). Večletno pojavljanje v medijih je njen nastop dodobra izpililo. V boju proti podnebnim spremembam zagovarja radikalno ukrepanje, tudi zaostritev kazenske zakonodaje in zaračunavanje vseh naravnih dobrin, ki se nam danes zdijo samoumevne in za katere se nam zdi nepojmljivo, da bi zanje plačevali. Še nedavno je odločno zavračala možnost vstopa v politiko. Danes je pripravljena premisliti. Več

  • Staš Zgonik

    18. 12. 2008  |  Mladina 51  |  Politika

    Elektrošok

    Vitoslav Türk v razdelilni transformatorski postaji Beričevo

    Med 17 imeni, naštetimi na števcu kadrovskih menjav, ki ga je SDS prejšnji teden objavila na svoji spletni strani, so tudi imena petih nadzornikov Elektra Slovenije (ELES). Med njimi na primer enega vidnejših članov Zbora za republiko Andreja Aplenca in pa dr. Leona Cizlja, moža evropske poslanke in članice SDS Romane Jordan Cizelj. Novi nadzorni svet, ki ga je vlada imenovala v začetku meseca, se je na prvi... Več

  • Staš Zgonik

    11. 12. 2008  |  Mladina 50

    Živali po meri

    Gensko spremenjene miške v skrbno zaprti kleti ene od stavb ljubljanske Biotehniške fakultete v Domžalah

    Do okolja prijaznejši prašiči, hitro rastoči lososi, koze, ki dajejo zdravilno mleko, mačke, ki ne povzročajo alergij, akvarijske ribice, ki se svetijo v temi... Vse naštete živali danes že obstajajo. Omenjene ribice je mogoče ponekod tudi že kupiti, vse ostale ostajajo v skrbno zaprtih laboratorijih. Gre namreč za gensko spremenjene živali, ki - razen že omenjenih ribic - še nikjer na svetu nimajo dovoljenja za... Več

  • Staš Zgonik

    27. 11. 2008  |  Mladina 48  |  Družba

    Smrad na koncu mesta

    /media/www/slike.old/mladina/smetimaksimalno_velikasmetie_deponija_ljubljana_bpet.jpg

    Letos poleti so se nekateri prebivalci južnega roba Ljubljane, ki so že skoraj pozabili, da živijo v bližini mestnega odlagališča odpadkov, tega ponovno zavedeli. Neprijetne vonjave so se na trenutke razširile vse do Trnovega na eni in do viškega trgovskega središča Interspar na drugi strani. Nekateri prebivalci Ljubljane, ki živijo v neposredni bližini deponije, pa so letos ugotovili, da so njihove življenjske... Več

  • Staš Zgonik

    13. 11. 2008  |  Mladina 46

    Kaj nam pa morete?

    /media/www/slike.old/mladina/il_antibiotiki.jpg

    Letos mineva 80 let, odkar je škotski biolog Alexander Fleming odkril penicilin. Od takrat pa do trenutka, ko so ga začeli sredi druge svetovne vojne množično proizvajati, je minilo 15 let. Samo štiri leta zatem pa so že odkrili prvo bakterijo, ki je razvila odpornost proti penicilinu. Šlo je za bakterijo Staphylococcus aureus. Zaradi vse večje odpornosti proti penicilinu so začeli zdravniki za okužbe s to... Več

  • Staš Zgonik

    29. 10. 2008  |  Mladina 44  |  Družba

    Nova Planica

    Spletni portal VideoLectures.net - Znanstveni YouTube

    V eni - samo na prvi pogled - bolj neuglednih stavb v kompleksu Instituta Jožef Stefan domuje CT3: Center za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij. Ekipo Centra sestavlja okrog 20 tako starejših kot mlajših računalniških zanesenjakov, ki pa v zadnjih mesecih po lastnih pričevanjih vsi po vrsti kažejo prav otroško navdušenje. Razlog za to je spletna stran VideoLectures. Več

  • Staš Zgonik

    18. 9. 2008  |  Mladina 38  |  Družba

    Razdejanje za znanje

    Dr. Peter Križan – »Ko povečujemo energijo, je možnih vedno več procesov. Vedno več novih reakcijskih kanalov se odpira …«

    Po Velikem hadronskem trkalniku (angl. Large hadron collider oz. LHC), zgrajenem v Evropskem centru za jedrske raziskave (CERN) v bližini francosko-švicarske meje, je prejšnji teden zakrožil prvi roj protonov. Po 27-kilometrskem krožnem predoru je zakrožil 11-tisočkrat v sekundi. Pri temperaturi, ki je le malenkost nad absolutno ničlo in celo nižja kot v vesolju. Več

  • Staš Zgonik

    11. 9. 2008  |  Mladina 37  |  Družba

    »V ozračju bi si morali želeti čim več ogljikovega dioksida.«

    /media/www/slike.old/mladina/intvelikafred_singer_bpet.jpg

    Velika predavalnica Instituta Jožef Stefan je bila polna kot že dolgo ne. »Končno nekdo, ki bo zadevo predstavil iz drugega zornega kota,« je bilo slišati enega od obiskovalcev, čakajočih na predavanje. V goste je prišel profesor dr. Siegfried Frederick Singer, ameriški atmosferski fizik avstrijskega rodu, zaposlen na univerzi Virginia Science. Singer velja za enega najbolj znanih nasprotnikov teorije o človeškem izvoru globalnega segrevanja. V Ljubljano je prišel predstavit poročilo z naslovom »Narava, ne človeška aktivnost, določa obnašanje podnebja«, katerega urednik je in ki ga je spomladi skupaj s skupino znanstvenikov iz več držav izdal pri Inštitutu Heartland. V poročilu večinoma uporabljajo podatke iz poročil Medvladnega odbora za klimatske spremembe pri Združenih narodih (IPCC), ki pa jih interpretirajo drugače od svojih kolegov in ugotavljajo, da razlaga IPCC-ja ne drži. Opozarjajo na nezanesljivo korelacijo med naraščanjem koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju in naraščanjem temperature. Še posebej to velja za obdobje med letoma 1945 in 1970, ko se je, tudi po podatkih IPCC-ja, ozračje nekaj časa celo ohlajalo, in to kljub temu, da se je po 2. svetovni vojni zgodil gospodarski razcvet in da je koncentracija ogljikovega dioksida neprestano naraščala. Opozarjajo, da ogljikov dioksid predstavlja le približno 5 odstotkov vseh toplogrednih plinov. Za spremembe zemeljske temperature imajo drugačno razlago. Ta naj bi bila odvisna od Sončeve aktivnosti, ki posledično določa tudi količino Sončevega obsevanja Zemlje. Mehanizma še ne znajo z gotovostjo pojasniti, trenutna teorija pa gre takole: ob povečani Sončevi aktivnosti se poveča njegovo elektromagnetno sevanje, ki posledično do Zemlje spusti manj kozmičnih žarkov. Kozmični žarki naj bi, ko trčijo ob vodno paro v ozračju, ustvarjali oblake. Več kozmičnih žarkov, ki dosežejo Zemljino atmosfero, pomeni več oblakov in posledično manj Sončevega obsevanja. S prof. Singerjem smo se pogovarjali po njegovem predavanju. Več

  • Staš Zgonik

    13. 8. 2008  |  Mladina 33

    Kolektivna neodgovornost

    Začetek najhujše nočne more ministra Žerjava: svečana otvoritev predora

    Omet s stropa stare galerije šentviškega predora je prejšnji teden še drugič po odprtju padel. Tokrat ne na cestišče kot v prvem primeru, ampak naravnost na pokrov motorja in vetrobransko steklo audija z nemško registracijo. Štirje potniki v avtomobilu niso bili poškodovani. Zgodil se je splet srečnih in nesrečnih naključij. Audi je bil namreč v trenutku, ko se je s stropa odtrgal omet, edini avtomobil v predoru. Več

  • Staš Zgonik

    24. 7. 2008  |  Mladina 30  |  Družba

    Renesansa ali zgolj pomanjkanje boljših idej?

    /media/www/slike.old/mladina/soncnica.jpg

    Že dolgo se ni zgodilo, da bi se v svetovnih medijih toliko govorilo in pisalo tako o miroljubni jedrski energiji kot o njeni militantni sestri dvojčici. A prav to se dogaja danes. Države z razvitimi jedrskimi programi namreč spodbujajo še hitrejši razvoj in gradnjo novih zmogljivosti. Države s skoraj zastalimi jedrskimi programi jih znova obujajo. Več

  • Staš Zgonik

    16. 7. 2008  |  Mladina 24

    Dr. Stane Vlaj, strokovnjak za lokalno samoupravo

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikastane_vlaj_mf_001.jpg

    Stane Vlaj je docent na ljubljanski Fakulteti za upravo in predstojnik Inštituta za lokalno samoupravo in s tem seveda eden največjih strokovnjakov na svojem področju.Več let je vodil širšo strokovno skupino za lokalno samoupravo pri Službi vlade za lokalno samoupravo, sodeloval je tudi v strokovnih skupinah in odborih na evropski ravni. Je avtor več knjig, učbenikov in priročnikov. Od leta 2006 je sicer uradno v pokoju, a se od poučevanja nikakor ne more odtrgati. Več

  • Staš Zgonik

    10. 7. 2008  |  Mladina 28

    Koliko milijonov še?

    Slavnostno odprtje predora. Osem ur kasneje je s stropa odpadel omet.

    Prvi julij je bil za Slovenijo zgodovinski dan. Opolnoči so se najprej za osebne avtomobile odprle zapornice na vseh cestninskih postajah - veljati so začele vinjete. Nato pa je, v zgodnjih dopoldanskih urah, glede na prvotne načrte sicer z najmanj enoletno zamudo, sledilo še odprtje avtocestnega odseka Šentvid-Koseze, vključno z zloglasnim predorom Šentvid, vrednim 135 milijonov evrov, ki naj bi po premnogo letih... Več

  • Staš Zgonik

    16. 5. 2008  |  Mladina 19  |  Družba

    Elektroreciklaža

    Emil Šehič pred \

    Emil Šehič je direktor družbe Zeos, ki skrbi za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. Je edina nacionalna neprofitna družba, ustanovljena s tem namenom. Ima le štiri zaposlene, za izvedbo se zanašajo na podizvajalce. Ustanovitelji Zeosa so nekateri največji proizvajalci in uvozniki elektronske opreme, ki so želeli s tem oblikovati sistem za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, kot ga v direktivi zahteva EU. Trenutno imajo 140 pogodbenih partnerjev. Ustanovitvenih podjetij je bilo osem, obratovati so začeli s 55 partnerji, do konca lanskega leta jih je bilo že 100. Aprila je minilo eno leto, odkar so od Agencije za okolje kot prvi dobili uradno licenco za izvajanje celovitega sistema za ravnanje s tovrstnimi odpadki. Več