Staš Zgonik

  • Staš Zgonik

    21. 1. 2010  |  Mladina 3

    Poženščeni moški

    Dr. Boštjan M. Zupančič, pravnik in filozof: “Feminizacija družbe je globoko perverzna posledica feminizacije moških.  Vzrok za to pa je kemija .”

    Vloga moškega v družbi se je z leti vsekakor spremenila. Nismo več tako dominantni, nismo edini, ki prinašamo hrano, medtem ko ženske skrbijo za ogenj. Ženske so prevzele pomembne vloge v družbi, razlike med spoloma se tako v socialnem kot v ekonomskem pomenu nezadržno manjšajo. Dobro, avtorju se to niti ne zdi slabo, a kaj, ko je morda tudi on že »žrtev« tega procesa. Več

  • Staš Zgonik

    14. 1. 2010  |  Mladina 2

    EkoSlovenija

    \

    Če zelo na splošno pogledamo stanje slovenskega okolja, lahko ugotovimo, da niti ni tako slabo. Pitne vode imamo na pretek, lahko se zatečemo v številne koščke neokrnjene narave. Dobro, zrak v mestih nam res dela precej preglavic, a se za zdaj še nihče ni na mestu zgrudil, prav tako pa je še vedno veliko, veliko bolje, kot je bilo pred 20 leti, ko smo gospodinjstva v velikem številu ogrevali s premogom. Več

  • Staš Zgonik

    7. 1. 2010  |  Mladina 1

    Igor Šoltes: »Nikakor nismo zahtevali neizvedljivih ukrepov.«

    /media/www/slike.old/mladina/odpadkiigor_oltesintervju_bkimg_0986.jpg

    > To je lahko subjektivno mnenje. Računsko sodišče mora skladno z zakonom, v primerih, ko revidiranec popravljalnih ukrepov v pomembnem delu ne izvede zadovoljivo, to šteti kot hudo kršitev obveznosti dobrega poslovanja in vložiti poziv za začetek postopka za razrešitev odgovorne osebe. Glede občutka o pretiranem odzivu lahko torej rečemo samo to, da računsko sodišče ne ravna po posameznih občutkih, ampak po... Več

  • Staš Zgonik

    22. 12. 2009  |  Mladina 51  |  Svet

    Trgovanje za vsako ceno

    Največja onesnaževalka v Sloveniji – Termoelektrarna Šoštanj

    Podnebni vrh v Koebenhavnu (pričakovano) ni prinesel tako želenega pravno zavezujočega globalnega dogovora o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Svetovni voditelji so se dogovrili le, da je potrebno preprečiti dvig svetovne temperature za več kot 2 stopinji Celzija, na morebitni dogovor, ki bi opredeljeval tudi številčne srednjeročne ter dolgoročne zaveze posameznih držav za zmanjšanje izpustov in pa... Več

  • Staš Zgonik

    3. 12. 2009  |  Mladina 48  |  Družba

    Za radikalno spremembo sistema

    /media/www/slike.old/mladina/intlukaomladi20091201_7197b5.jpg

    Dr. Luka Omladič je asistent na ljubljanski Filozofski fakulteti. Prepričan je, da za uspešen boj proti podnebnim spremembam v prvi vrsti ne potrebujemo ekonomsko-finančnih zavez, na katerih sta utemeljena tako zdaj veljavni Kjotski protokol kot najverjetnejši prihodnji dogovor iz Koebenhavna, temveč trdno moralno zavezo. Odgovor vidi v temeljiti spremembi produkcijskega načina industrijskega kapitalizma in spoznanju, da sedanji inštrumenti mednarodne politike in mednarodnega prava enostavno niso primerna oblika za reševanje globalne okoljske krize. Več

  • Staš Zgonik

    26. 11. 2009  |  Mladina 47  |  Družba

    »Eno naslednjih bojišč je prav vaša država«

    Declan Hill je prepričan, da je tudi njegova knjiga pripomogla k najnovejši preiskavi o nameščanju izidov nogometnih tekem po Evropi

    Declan Hill je kanadski raziskovalni novinar, specializiran za organizirani kriminal. Na univerzi v Oxfordu je doktoriral na temo prirejanja profesionalnih nogometnih tekem. Pred dobrim letom je izdal knjigo »The Fix«, v kateri je opisal delovanje azijskih mafijskih združb, ki so uničile azijski šport in so na pohodu tudi v Evropi, njihove lovke pa segajo vse do najpomembnejših tekem na svetovni ravni. Trdi na primer, da je bil izid tekme osmine finala med Gano in Brazilijo na svetovnem nogometnem prvenstvu v Nemčiji pred tremi leti, ki so jo Ganci izgubili z 0 proti 3, prirejen. Ganci so morali izgubiti z več kot dvema zadetkoma razlike.
    Z njim smo se pogovarjali nekaj dni po razkritju nemških oblasti, da so po preiskavi v sodelovanju z evropsko nogometno zvezo (Uefa) v Nemčiji in Švici aretirali 17 ljudi, ki so osumljeni prirejanja okoli 200 tekem v številnih nogometnih ligah po Evropi, tudi v Sloveniji, kjer naj bi bilo vprašljivih sedem tekem v prvi slovenski ligi. Celo v Ligi prvakov naj bi bile pod drobnogledom tri tekme. Ta teden so v povezavi s to afero na mejnem prehodu s Hrvaško aretirali tudi prvega Slovenca. Več

  • Staš Zgonik

    26. 11. 2009  |  Mladina 47  |  Svet

    ClimateGate

    Dr. Phil Jones, direktor CRU

    Svet odšteva dneve in ure do podnebnega vrha v Koebenhavnu. Vrstijo se opozorila o nujnosti takojšnjega in odločnega ukrepanja za zmanjševanje človeških izpustov toplogrednih plinov, saj naj bi le to zaustavilo katastrofalne spremembe podnebja, ki naj bi velike dele našega planeta naredile neprimerne za življenje. Zdaj res ni pravi čas za oglašanje tistih znanstvenikov, ki se ne strinjajo s teorijo antropogenega... Več

  • Staš Zgonik

    19. 11. 2009  |  Mladina 46  |  Družba

    Pasivno pitje

    Neustrašni vitez Svete vojske v boju proti demonu alkoholu. Ilustracija Maksima Gasparija. Iz zbornika Zgodovina alkohola in tobaka na Slovenskem

    Vsem je jasno, da čezmerno pitje alkohola ni zdravo. V Evropi zaseda celo tretje mesto na seznamu tveganj za zdravje, takoj za tobakom in zvišanim krvnim tlakom ter pred čezmerno telesno težo in zvišano vrednostjo holesterola. Če bi šlo zgolj za zdravje in počutje (polnoletnega) posameznika, ki pije in ki se je za to zavestno odločil, se pristojni ne bi smeli vmešavati v njegovo zasebnost. Več

  • Staš Zgonik

    12. 11. 2009  |  Mladina 45  |  Politika

    Sveža energija

    /media/www/slike.old/mladina/intervjujanez_kopa_bkimg_8994.jpg

    > Pogajanja vedno pripeljejo do kompromisa, dosegli pa smo vse ključne rešitve, ki so bile za nas zelo pomembne, pri manj pomembnih pa smo lahko bolj popustili. Pomembna je bila naša zaveza o spoštovanju evropskega pravnega reda, tako kar se tiče davčnega položaja skupnega podjetja kot v primeru pridobitve statusa sistemskega operaterja prenosnega omrežja. Več

  • Staš Zgonik

    22. 10. 2009  |  Mladina 42

    Slovenska nafta

    \

    Dajanje prednosti obnovljivim virom energije in stigmatiziranje fosilnih goriv sta pripeljala do tega, da se le redkokdo pri nas sploh še spomni, da je bila Slovenija nekoč naftna država oziroma da je to pravzaprav še vedno. Sicer dandanes govorimo o količinah, ki dejansko niso vredne omembe, a pod zemljo bi se lahko skrivalo še marsikaj. In ker bodo vsem prizadevanjem navkljub fosilna goriva še precej časa naš... Več

  • STAŠ ZGONIK

    1. 10. 2009  |  Mladina 39  |  Družba

    »Če se želiš oviri izogniti, se moraš osredotočiti na pot mimo ovire«

    /media/www/slike.old/mladina/intjernej_stritih_bkimg_4450.jpg

    Jernej Stritih je gozdarski inženir, dozdajšnji predsednik uprave nevladne okoljevarstvene organizacije Umanotera, podpredsednik Mednarodne komisije za varstvo Alp CIPRA in član Svetovne komisije za zavarovana območja, sicer pa lastnik podjetja Stritih, ki se ukvarja s svetovanjem v zvezi s trajnostnim razvojem. Na začetku 90. let je bil krajši čas državni sekretar za okolje, pet let pa izvršni direktor Regionalnega centra za okolje za srednjo in vzhodno Evropo. Vlada ga je na novi položaj imenovala včeraj. Več

  • Staš Zgonik

    17. 9. 2009  |  Mladina 37

    Mag. Zoran Kus, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_kus_b5.jpg

    Več kot očitno gre za »možgane« ministrstva za okolje in prostor. S področjem okolja se ukvarja že več kot 25 let. Dolga leta je bil dejaven v mariborski mestni politiki, takratnem mestnem izvršnem svetu. Leta 1995 je prišel na ministrstvo za okolje in prostor, kmalu zatem je bil poslan na dodatno izpopolnjevanje v Svetovno banko, leta 1998 pa v Bruselj, na slovensko misijo pri Evropski uniji, kjer je preživel 10 let. »Imel sem priložnost sodelovati pri vstopanju Slovenije v EU, od prvega dne pa vse do konca predsedovanja Slovenije Svetu EU. In za to bogato mednarodno izkušnjo bom večno hvaležen takratnemu ministru za okolje, dr. Pavlu Gantarju.« Domov se je vrnil lani avgusta. »In potem so me našli, kot nekoga izgubljenega, ki se je ukvarjal s politiko, nato pa dolga leta preživel kot nekarierni diplomat v tujini oz. kot strokovnjak za področje okolja.« Ni član nobene stranke, ko je odšel v Bruselj, je moral po njegovih besedah zaradi strokovne nevtralnosti nekako pozabiti na politiko. Minister Karl Erjavec ga je k sodelovanju povabil kot nestrankarskega strokovnjaka, z bogatimi mednarodnimi in pogajalskimi izkušnjami za področje okolja. O svojem delu govori z neverjetnim žarom in energijo, njegove zagnanosti, kar se tiče boja proti podnebnim spremembam, pa se ne bi branil niti Al Gore. Več

  • Staš Zgonik

    17. 9. 2009  |  Mladina 37  |  Družba

    Boljša ali samo dražja?

    Pridelava zelenjave na ekološki kmetiji Studen pri Ljubljani

    Že dolgo ni nobena znanstvena raziskava s področja nutricionistike dvignila toliko prahu, kot je to uspelo študiji dr. Alana Dangourja z London School of Hygene and Tropical Medicine in sodelavcev, ki je bila nedavno objavljena v znanstveni reviji American Journal of Clinical Nutrition. Razlog je preprost - primerjali so prehransko vrednost konvencionalno in ekološko pridelane hrane ter ugotovili, da ni dokazov o... Več

  • Staš Zgonik

    3. 9. 2009  |  Mladina 35

    Reinkarnacija placeba

    /media/www/slike.old/mladina/placebojoe_trontelj_mlien.jpg

    Članki o učinku placeba se navadno začnejo z anekdoto, najpogosteje s tisto o gospodu Wrightu, prvič zapisano davnega leta 1957 v eni od psihiatričnih strokovnih revij. Ni mu kazalo ravno dobro, rak limfnih žlez je napredoval, na več delih telesa so rasli tumorji, veliki tudi za pomarančo, zdravniki so izčrpali vse znane metode zdravljenja. A sam ni obupal. Več

  • Staš Zgonik

    9. 7. 2009  |  Mladina 27  |  Družba

    Obkoljeni smo!

    /media/www/slike.old/mladina/int_perharcic_b5.jpg

    Mag. Lucija Perharič, dr. med., vodi oddelek, ki med drugim oblikuje ocene tveganj za zdravje ljudi pri predmetih splošne rabe, večinoma pri otroških igračah, kozmetiki in materialu v stiku z živili. Drugim področjem kemijske varnosti, kot pravi, pa v glavnem le sledijo v strokovni literaturi. Za kaj več namreč nimajo dovolj zaposlenih. Ministrstvo za zdravje jim namreč za področje toksikologije ne plačuje niti enega celega zaposlenega. »Kemikalij pa je v uporabi 100 tisoč,« pikro pripomni. Jim pa ministrstvo za kmetijstvo financira 2,5 zaposlenega, zato se veliko ukvarjajo tudi z oceno tveganj pri kmetijskih pesticidih. V zadnjih dveh letih so se aktivno lotili tudi biomonitoringa, torej določanja vsebnosti kemikalij v telesnih tekočinah in tkivih Slovencev. Za Urad za kemikalije so pripravili strokovni program poteka biomonitoringa. A izvajanje projekta so nato dodelili Institutu Jožef Stefan. »Ta nam do zdaj ni posredoval še nobenih podatkov,« spet pripomni. Več

  • Staš Zgonik

    18. 6. 2009  |  Mladina 24  |  Družba

    Reprogramiranje narave

    /media/www/slike.old/mladina/intervju_jerala_velika_b5_20090608_6746.jpg

    Dr. Roman Jerala velja za enega slovenskih pionirjev sintezne biologije. Sintezna biologija je mlada veda, stara le kakih deset let, njeni »izumitelji« pa so pravzaprav računalniški inženirji, ki so se postopke s svojega področja odločili prenesti v biološke sisteme, zato se pogosto uporablja tudi izraz biološki inženiring. Dr. Jerala je kot mentor že trikrat vodil ekipo študentov na tekmovanju v sintezni biologiji iGEM, ki vsako leto poteka na znameniti ameriški univerzi MIT. Z dosedanjih nastopov so dvakrat odnesli glavno nagrado v absolutni konkurenci, leta 2007 pa so prvo mesto osvojili »zgolj« za področje zdravja in medicine, in to v konkurenci tako znamenitih univerz, kot so Harvard, Cambridge, Berkeley ... Več

  • Staš Zgonik

    4. 6. 2009  |  Mladina 22  |  Politika

    Dr. Borut Štrukelj, predstojnik katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaborut_trulekj_bkimg_2283.jpg

    Prof. dr. Štrukelj je nekdanji dekan Fakultete za farmacijo, zdaj pa vodi katedro za farmacevtsko biologijo. Deluje kot izvedenec v Evropski farmakopeji, v skupini za farmacevtske biomolekule, ter pri evropski Agenciji za evalvacijo zdravil (EMEA). Je tudi svetovalec ministra za zdravje. Je soavtor več svetovnih patentnih prijav in enega patenta na področju transgenih rastlin, na katerem v Sloveniji spada med pionirje. Pred leti je aktivno sodeloval v razpravi o varnosti gensko spremenjenih rastlin, nato pa se je, kot pravi, zaradi nerazumnega odnosa nevladnih organizacij umaknil. Več

  • Staš Zgonik

    13. 5. 2009  |  Mladina 18

    Športno prenašanje krize

    /media/www/slike.old/mladina/sportvasilij_bogar_in_igor_bavar_zdravko_primoifpa.jpg

    Med dogajanjem na svetovnih finančnih trgih in razvojem svetovnega športa v minulem desetletju obstaja precej vzporednic. Višina sredstev v obtoku je vrtoglavo narasla. Plače direktorjev in plače igralcev so poletele v nebo. Podjetja in športna moštva so se bila za rast ali ohranjanje tržnega položaja pogosto prisiljena čezmerno zadolževati. Več

  • Staš Zgonik

    16. 4. 2009  |  Mladina 15  |  Družba

    Sijaj, sijaj, sončece

    Fotonapetostna elektrarna Energetike Vransko, sestavljena iz strešnega in fasadnega dela (prva zgradba v Sloveniji) ter prosto stoječega sledilnika. Skupna moč 35 kW.

    Skupaj z drugimi obnovljivimi viri energije je tudi izkoriščanje sonca za proizvodnjo električne energije v zadnjih letih skokovito poraslo. Po podatkih Evropske zveze fotonapetostne industrije (EPIA) se je skupna svetovna inštalirana moč fotonapetostnih modulov v letu 2008 v primerjavi z letom prej povečala za več kot 50 odstotkov, na 15 gigavatov (GW). Več

  • Staš Zgonik

    9. 4. 2009  |  Mladina 14

    Dr. Borut Bohanec, predstojnik Oddelka za agronomijo...

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikabohanec_borut_b520090406_5795.jpg

    Do uvajanja gensko spremenjenih organizmov (GSO) v naše kmetijstvo ima, kot pravi, zelo pozitiven odnos. To je tudi razlog, da je med ekološkimi kmeti in okoljevarstveniki precej nepriljubljen. Po objavi tega intervjuja se bo njegova nepriljubljenost kvečjemu povečala. Nasploh se mu zdi, da je slovensko kmetijstvo, ki ga vse bolj usmerja politika, na katero prek ustvarjanja javnega mnenja vplivajo preslabo obveščeni mediji in premalo poučeni novinarji, ki najraje slišijo najbolj šokantne izjave okoljevarstvenikov, na številnih področjih krepko skrenilo z neke razumne poti. Več

  • Staš Zgonik

    26. 3. 2009  |  Mladina 12  |  Družba

    Narava uravnava samo sebe

    Richard S. Lindzen med svojim govorom na konferenci

    Dr. Richard S. Lindzen je atmosferski fizik in profesor meteorologije na Massachussets Institute of Technology (MIT). V svoji znanstveni karieri je poučeval tudi na univerzi Harvard, bil med drugim direktor Centra za zemeljsko in planetarno fiziko, je pa tudi ustanovitelj in prvi direktor Nacionalne službe vremenskih satelitov (National Weather Satellite Service). Več

  • Staš Zgonik

    2. 3. 2009  |  Mladina 6

    Antarktična legenda

    Peter Pedro Skvarča, glaciolog

    Peter Skvarča, argentinski Slovenec, je dolgoletni vodja glaciološkega oddelka argentinskega Inštituta za Antarktiko. Ukvarja se večinoma s spremljanjem vpliva podnebnih sprememb na ledenike na Antarktiki, predvsem na Antarktičnem polotoku, in na jugozahodu Patagonije. »Poveljuje« skupinici štirih raziskovalcev, od katerih sta le dva redno zaposlena na inštitutu. Več

  • Staš Zgonik

    19. 2. 2009  |  Mladina 7

    Neprijetna (farmacevtska) resnica

    /media/www/slike.old/mladina/farmacijail_zdravstvo.jpg

    Velika farmacevtska podjetja, ki razvijajo nova zdravila (t. i originatorje), namerno zavirajo in zavlačujejo vstop proizvajalcem konkurenčnih - generičnih - zdravil na tržišče, četudi je patent za zdravilo že potekel. To je ključna ugotovitev preliminarnega poročila o omejevanju konkurence med farmacevtskimi podjetji, ki ga je konec novembra predstavila Evropska komisija. Več

  • Staš Zgonik

    29. 1. 2009  |  Mladina 4

    Znanstveni prerok

    /media/www/slike.old/mladina/intervjunick_bostrom1.jpg

    Dr. Niklas Boström je švedski filozof z obsežnim znanjem iz fizike, nevrotehnologije, matematične logike in umetne inteligence, ki si je zaradi kariere v angleško govorečem svetu nadel temu primerno poenostavljeno ime. Vodi Inštitut za prihodnost človeštva, ki je del Fakultete za filozofijo na Oxfordski univerzi, na kateri seveda tudi predava kot redni profesor. Preden se je preselil v Anglijo, so njegova predavanja poslušali študenti na ameriškem Yalu. Meni, da obstaja nemajhna možnost, da bomo prihodnost, ki jo danes označujemo za »daljno«, dosegli že v tem stoletju. Prepričan je, da bo naravna človeška evolucija s tehnološkim razvojem postajala vse manj pomembna. Ne bi ga presenetilo, če bi izvedel, da živi v simulirani realnosti. Več

  • Staš Zgonik

    22. 1. 2009  |  Mladina 3  |  Politika

    Pravi šok za Evropo

    /media/www/slike.old/mladina/int_albin_rome_0944_bk.jpg

    > Očitno je šlo za politični spor in ne samo za poslovnega, saj so imeli glavno besedo v pogajanjih politiki. Vprašanja cene zemeljskega plina in cene tranzita, še posebej pa vprašanje tehnološkega plina za pogon kompresorjev, so povsem komercialna, so pa seveda zelo primerna, če jih hoče katera od vpletenih strani izkoristiti v politične namene. Več

  • Staš Zgonik

    15. 1. 2009  |  Mladina 2  |  Družba

    Novice iz zamejstva

    Del informativnega uredništva, ki je bil ob našem obisku v hiši. Od leve proti desni: Marij Čuk (glavni urednik), Nastja Milič (tajnica), Eva Ciuk (novinarka), Dušan Jelinčič (urednik), Marina Šturman (vodja tajništva)

    Ste kdaj po polnoči, ko niste mogli zaspati ali pa ste se ravno vrnili s kakšne zabave in se vam še ni dalo v posteljo, prižgali televizor? Ali pa ste med tistimi, ki brez prižganega televizorja ne morejo zaspati? Potem gotovo poznate Dnevnik dežel oziroma Dnevnik zamejske televizije, kot ga naša javna RTV-hiša napoveduje v svojem sporedu. Tisto informativno oddajo, ki je ponavadi na sporedu med eno in drugo uro... Več

  • Staš Zgonik

    8. 1. 2009  |  Mladina 1  |  Politika

    »Ta kriza je lekcija iz korupcije«

    /media/www/slike.old/mladina/int_john_de_witt_056_mf.jpg

    > Ko gredo podjetja ali države skozi težke čase, smo ljudje dovzetnejši za zaznavanje koruptivnih ravnanj. V času gospodarske prosperitete pa se poveča toleranca do morebitnih zlorab. Ko gre vsem dobro, ljudje velikokrat izgubijo občutek za potrebe družbe kot celote. Šele ko se razmere poslabšajo, začnejo spet posvečati pozornost porabi svojega (davkoplačevalskega) denarja. Več

  • Staš Zgonik

    8. 1. 2009  |  Mladina 1

    Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_lucka_kajfez_bogataj_1054_b5.jpg

    Dr. Lučka Kajfež Bogataj je slovenska “ambasadorka” boja proti podnebnim spremembam. Za Slovenijo pomeni to, kar pomeni nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore za ves svet. S to razliko, da je mnogo bolj znanstveno podkovana in da je članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC). Večletno pojavljanje v medijih je njen nastop dodobra izpililo. V boju proti podnebnim spremembam zagovarja radikalno ukrepanje, tudi zaostritev kazenske zakonodaje in zaračunavanje vseh naravnih dobrin, ki se nam danes zdijo samoumevne in za katere se nam zdi nepojmljivo, da bi zanje plačevali. Še nedavno je odločno zavračala možnost vstopa v politiko. Danes je pripravljena premisliti. Več

  • Staš Zgonik

    18. 12. 2008  |  Mladina 51  |  Politika

    Elektrošok

    Vitoslav Türk v razdelilni transformatorski postaji Beričevo

    Med 17 imeni, naštetimi na števcu kadrovskih menjav, ki ga je SDS prejšnji teden objavila na svoji spletni strani, so tudi imena petih nadzornikov Elektra Slovenije (ELES). Med njimi na primer enega vidnejših članov Zbora za republiko Andreja Aplenca in pa dr. Leona Cizlja, moža evropske poslanke in članice SDS Romane Jordan Cizelj. Novi nadzorni svet, ki ga je vlada imenovala v začetku meseca, se je na prvi... Več

  • Staš Zgonik

    11. 12. 2008  |  Mladina 50

    Živali po meri

    Gensko spremenjene miške v skrbno zaprti kleti ene od stavb ljubljanske Biotehniške fakultete v Domžalah

    Do okolja prijaznejši prašiči, hitro rastoči lososi, koze, ki dajejo zdravilno mleko, mačke, ki ne povzročajo alergij, akvarijske ribice, ki se svetijo v temi... Vse naštete živali danes že obstajajo. Omenjene ribice je mogoče ponekod tudi že kupiti, vse ostale ostajajo v skrbno zaprtih laboratorijih. Gre namreč za gensko spremenjene živali, ki - razen že omenjenih ribic - še nikjer na svetu nimajo dovoljenja za... Več