Igor Mekina
-
1. 7. 2013, 19:30 | Svet
Najnovejši dokumenti, ki jih je ob pomoči Edwarda Snowdena objavil britanski Guardian kažejo, da ameriška obveščevalna služba NSA intenzivno vohuni tudi v številnih veleposlaništvih držav, ki so tradicionalne zaveznice ZDA. Dokument NSA dokazuje nadzor nad 38 veleposlaništvi, med katerimi je na prvem mestu misija EU v New Yorku in veleposlaništvo EU v Washingtonu, ki sta označeni kot »tarči« vohunjenja. Kot tarče so v tem dokumentu označena tudi veleposlaništva Francije, Italije, Grčije, Japonske Mehike, Južne Koreje, Indije in Turčije, ter veleposlaništva bližnjevzhodnih držav. Veleposlaništvi Velike Britanije in Nemčije v tem dokumentu nista posebej omenjeni.
-
30. 6. 2013, 18:50 | Svet
ZDA v »tretjerazredni« Nemčiji vohunijo kot na Kitajskem
Novi dokumenti, ki so najverjetneje prišli iz zakladnice tajnih podatkov Edwarda Snowdena in jih je objavil nemški Spiegel, so šokirali nemško javnost: iz dokumentov ameriške »krovne« nacionalne varnostne agencije NSA, v katere so imeli vpogled novinarji Spiegla, je namreč razvidno, da "ameriške tajne službe z dovoljenjem Bele hiše načrtno vohunijo tudi za nemško vlado, vse tja do kanclerke", kot pisanje Spiegla povzema agencija DPA. »Lahko napademo signale večine držav - partnerjev tretjega razreda in to tudi počnemo,« piše v strogo zaupnem dokumentu NSA, katerega dele je objavil nemški Spiegel.
-
30. 6. 2013, 08:30 | Ekonomija
Evropska unija se je te dni odločila, da model ropa varčevalnih depozitov, ki ga je najprej izvedla na Cipru, uveljavi tudi na evropski ravni. Pot v pekel je, kot vedno, tlakovana z dobrimi nameni – države več nimajo denarja za reševanje bank, finančne injekcije davkoplačevalskega denarja podhranjenim bankam, ki stojijo v vrsti za bankrot so postale nepopularne in zato bodo morali ceno krize plačati tudi »investitorji«. Posledice poslovnega tveganja naj bi tako čutili tisti, ki sklenejo (slab) posel. V primeru slabih posojil - banka-posojilodajalka in posojilojemalec. Če je slednji bankrotiral oz. je insolventen, potem breme tveganja in stroškov ostane na ramenih banke, in ne države. In če banka ne more plačati – bi morali ceno plačati »investitorji«.
-
24. 6. 2013, 09:15 | Svet
Edward Snowden je po odhodu iz Hongkonga v Rusijo zaprosil za azil v Ekvadorju; ameriška administracija besni, nemški politiki pa so zgroženi nad razkritjem, da tudi britanska vlada iz optičnih kablov »kopira« praktično vse podatke. Tempora, nov tajni program britanskih tajnih služb, program, ki ga je razkril ameriški »žvižgač« in nekdanji sodelavec CIE Edward Snowden, je že sprožil burne odzive po svetu.
-
22. 6. 2013, 09:15 | Svet
V zapor zaradi pomoči žejnim in lačnim
Savdska Arabija ob pomoči ZDA še naprej širi svoj vpliv in se bori za 'demokracijo' v številnih državah izven svojih meja, na domačih tleh pa grobo krši človekove pravice. Savdsko sodišče je namreč obsodilo dve ženski na deset mesecev zapora ter dve letno prepoved potovanj, ker sta poskusili z nakupom hrane in vode pomagati Kanadčanki s tremi otroci, ki je v zaklenjenem stanovanju ostala brez hrane in vode, potem ko je bila žrtev nasilja svojega savdskega moža.
-
21. 6. 2013, 09:00 | Svet
Ruski predsednik Vladimir Putin je zatrdil, da so uporniki v Siriji dobili živčni plin sarin iz tajnih iraških laboratorijev in s tem močno omajal trditve ameriškega State Departmenta. Vse kaže, da je bila zgodba o uporabi sarina, ki naj bi ga menda uporabila sirska vojska in zaradi česar naj bi Sirija prestopila 'rdečo črto', sfabricirana v istih obratih ameriških tajnih služb, kjer so pred tem nastale tudi zgodbice o orožju za množično uničevanje, zaradi katerih so ZDA s koalicijo voljnih (v katero je Slovenijo popeljal kmalu upokojeni diplomat Dimitrij Rupel) nezakonito napadle Irak.
-
16. 6. 2013, 18:00 | Svet
Zmaga reformista, radikalizacija vojne
Navkljub velikemu preobratu pa je bila v Iranu sprejeta odločitev, da v sosednjo Sirijo, kjer poteka vojna po šiitsko-sunitski ločnici, pošljejo 4.000 pripadnikov revolucionarne garde. Po podatkih notranjega ministrstva se je volitev udeležilo 72,7 odstotka volivcev od skupno 50,5 milijona, Rohani pa je med osmimi kandidati dobil preko 18 milijonov glasov. Hasan Rohani je v soboto zvečer v televizijskem nagovoru Zahod že pozval, naj prizna pravice Irana in naj z Iranci govori z dolžnim spoštovanjem, saj bo le na ta način »slišal ustrezen odgovor«.
-
16. 6. 2013, 10:00 | Svet
Nekoč cvetoče ameriško mesto je samo korak pred popolni bankrotom razglasilo moratorij na svoje pretekle obveznosti. Upnikom mesto ponuja manj kot 10 odstotkov posojenega denarja in to v državi, ki se pravkar pripravlja na novo intervencijo v Siriji. Ta vikend je zelo žalosten za Detroit, rojstno mesto Forda in tisto ameriško mesto, ki je bilo nekoč simbol ameriške industrijske moči. Detroit je ustavil večino svojih plačil. V soboto je namreč mesto razglasilo »moratorij na plačilo vseh dolgov za nezavarovan dolg«.
-
13. 6. 2013, 10:00 | Svet
Clintonova prikrivala pedofilske škandale?
Ameriški State Department se je znašel v novi aferi, v središču katere je nekdanja ameriška zunanja ministrica, soproga nekdanjega ameriškega predsednika in kandidatka za ameriško predsednico Hillary Clinton. Ameriška televizija CBS, desni Town Hall in drugi mediji namreč poročajo, da je iz internega dokumenta urada generalnega inšpektorja mogoče razbrati, da so bili uslužbenci ameriškega zunanjega ministrstva prisiljeni v prikrivanje in ustavljanje preiskav. V skladu s temi navedbami si je eden od neimenovanih veleposlanikov ZDA privoščil seksualne odnose z mladoletnicami in prostitutkami in s tem kršil tudi varnostne predpise.
-
12. 6. 2013, 13:50 | Svet
BiH: Protesti za pravice otrok
V Bosni in Hercegovino še vedno potekajo protesti v središču Sarajeva, na katerih državljani zahtevajo, da federalna skupščina čim prej sprejme zakon o EMŠO (v BiH: JMBG), torej o enotni matični številki, brez katere starši novorojenčkom ne morejo urediti osebnih dokumentov - potnih listov in zdravstvenih izkaznic. Bosansko ustavno sodišče je namreč februarja zamrznilo dodeljevanje že neveljavnih starih osebnih številk.
-
8. 6. 2013, 14:30 | Svet
Ameriški predsednik Barack Obama je po razkritju programa »PRISM« (prizma), ki ima neposreden dostop do strežnikov devetih največjih komunikacijskih podjetij na svetu, poskusil javno ubraniti omenjeni program. »Nihče ne posluša vaših telefonskih pogovorov,« je vztrajal Obama med svojim obiskom Kalifornije. »Ljudje, ki skrbijo za nacionalno varnost v ZDA, jemljejo svoje delo zelo resno; spoštujejo našo ustavo,« je dejal Barack Obama.
-
7. 6. 2013, 18:50 | Družba
Neposredno vohljanje za državljani
Razkritja ukazov ameriških tajnih sodišč v Washington Postu in Guardianu kažejo, da ameriške obveščevalne službe milijone informacij prečesavajo kar neposredno na serverjih največjih svetovnih ponudnikov komunikacijskih storitev. Ameriška vlada oziroma njene obveščevalne agencije vsek dan brez sodnih nalogov vohunijo in snemajo na milijone telefonskih pogovorov, prestrezajo elektronsko pošto, gledajo fotografije in dokumente in zbirajo vse druge informacije, ki se nahajajo na strežnikih največjih komunikacijskih podjetij na svetu. V program PRISM naj bi namreč bila vključena podjetja Microsoft, Yahoo, Google, Facebook, PalTalk, AOL, Skype, YouTube in Apple, nalog tajnega ameriškega sodišča pa določa, da je potrebno »podatke zbirati neposredno s serverjev« omenjenih podjetij.
-
5. 6. 2013, 09:45 | Ekonomija
Nemoralno skrivaštvo multinacionalk
Medtem ko države članice EU z visokimi davki na dodano vrednost in drugimi davčnimi dajatvami iz dneva v dan bolj pritiskajo predvsem na svoje državljane, se največja podjetja, ki služijo milijarde dolarjev in evrov dobičkov - uspešno izogibajo davkom. Inštitut za gospodarske študije iz Berlina (DIW) je na primer nedavno objavil rezultate raziskave, ki je pokazala, da nemški koncerni s pomočjo povsem legalnih postopkov nemškemu davčnemu sistemu odrečejo približno 92 milijard evrov dobičkov. Študija je zajela podatke o tem, kolikšni so bili v resnici dobički koncernov v letih od 2001 do 2008 in koliko so jih koncerni prijavili.
-
4. 6. 2013, 21:30 | Svet
Po desetih letih neomajne vladavine Recepa Tayyipa Erdogana se je tudi v Turčiji začela zapoznela 'pomlad' - ki pa je drugačna od vseh drugih v arabskih državah. Deset let počasnega izginjanja sekularizacije in prevlade islamizacije na vseh ravneh družbe v Turčiji je privedlo do upora, v katerem predvsem mlajši in pripadniki srednjega razreda branijo načela, na katerih je zgrajena moderna Turčija. Gre seveda za tiste temelje, ki jih je postavil že največji turški reformator Mustafa Kemal Atatürk.
-
1. 6. 2013, 09:35 | Svet
Kulise 'uspešnosti' za vrh G-8
Mestece Fermanagh v Severni Irski se že nekaj mesecev pripravlja na vrh skupine G-8. V ta namen se lišpa ožji del mesta ter vsi kraji, kjer bodo bivali in se sprehajali voditelji osmih najmočnejših držav na svetu. Mesto samo želi ob tem pustiti kar najboljši vtis. Težava je ena sama – vse skupaj se dogaja sredi krize in recesije ter hudih varčevalnih ukrepov, ki so tudi irsko gospodarstvo, nekoč hvaljeno kot primer 'keltskega tigra' potisnili na sam rob bankrota. To pa je slika, ki jo gostitelji svojim gostom ne želijo prikazati. In zato je primer ekstremnega varčevanja dobil popolnoma novo podobo. Lažno podobo.
-
1. 6. 2013, 08:30 | Ekonomija
Slovenija in tudi druge države v EU, ki so se znašle na udaru varčevalnih ukrepov, so te dni dobile podaljšanje roka, v katerem morajo odpraviti svoja neravnovesja. To je velika novica tudi za Evropo; zdi se namreč, da je tudi Bruselj pričel popuščati pod plazom dokazov o tem, da politika zategovanja pasu in varčevanja sredi krize dolgoročno ne bo pripeljala nikamor, oziroma do še večje recesije. Kot piše EuroActiv, je svoja zadnja priporočila komisija podala v maniri odmika od varčevanja. Celo v Nemčiji, ki ima največ besede pri ekonomski politiki Bruslja, so pričeli uvajati določene fiskalne vzpodbude, vse več pa je tudi protestov. Že v petek so se zgodili prav pred sedežem Evropske centralne banke (ECB) v Frankfurtu, nadaljevali pa naj bi se tudi danes.
-
28. 5. 2013, 21:30 | Svet
Konflikt v Siriji se je v zadnjem času prenesel tudi področje Libanona in Iraka, pri tem pa so v vojno posredno vključene še številne arabske države, Iran, Izrael, Turčija ter 'velike sile', ki spopad nadzorujejo z logistično in vojaško podporo vpletenim v vojno. Ta vojna traja že več kot dve leti in je odnesla že več kot 70.000 življenj. Spopadi v regiji večinoma potekajo po ločnici, ki razdvaja sunite in šiite. Tako se v imenu 'osvoboditve Sirije' libanonski Hezbolah bori na strani Asadove vojske, sunitske bombe pustošijo po iraškem Bagdadu, ki ga obvladuje šiitska osrednja oblast, Iran pa nesebično podpira sirskega avtokratskega predsednika, ki ga s skupnimi močmi in podporo ZDA ter EU rušijo enako avtokratski sunitski režimi.
-
27. 5. 2013, 09:15 | Politika
Visokotehnološka ugrabitev države
Mark Zuckerberg, lastnik Facebooka, se je nedavno začel ukvarjati s politiko. In to s samo določenim vprašanjem, ki ga očitno zelo zanima: vprašanjem imigracije. Ustanovil je novo neprofitno organizacijo FWD.us , ki zveni kakor nekakšna aplikacija za iPhone in jo podpirajo tudi mnogi drugi multimilijonarji. Z njo poskuša vplivati na spremembo zakonov, ki omogočajo priseljevanje v državo. Z nekaj sreče bi lahko milijarderji iz Silicijeve doline postali celo pomembnejši od tistih, ki jih danes redi Wall Street. Zuckerberga ob tem podpirajo številni odličniki, med drugim nekdanji tiskovni predstavnik bele Hiše v času Billa Clintona Joe Lockhart, svetovalec Mika Romneya Dan Senor, predsednik uprave LinkedIn Reid Hoffman in predsednik uprave Googla Eric Schmidt.
-
26. 5. 2013, 08:50 | Svet
Ameriški predsednik Barack Obama je v svojem dolgo pričakovanem govoru o boju proti terorizmu napovedal nekatere spremembe sedanje doktrine napadov z brezpilotnimi letali. Doslej je namreč bil prav on kot predsednik države tisti, ki je dajal »zeleno luč« za posamične napade, ki pa so kljub sklicevanju na ameriško ustavo ostali mednarodnopravno sporni. Brezpilotna letala namreč za napade uporabljajo agenti Cie v državah, ki z ZDA sploh niso v vojni in ob tem bolj ali manj neprikrito kršijo njihov zračni prostor.
-
25. 5. 2013, 08:00 | Svet
»Sem ateistka, ni se mi potrebno zahvaljevati Bogu«
Papež Frančišek je po svetu sprožil veliko odmevov s svojo najnovejšo izjavo, da so »tudi ateisti dobri ljudje, če dobro delajo". V svoji pridigi v svoji rezidenci je ob tem poudaril, da je Jezus odrešil tudi ateiste. »Tudi njih, vsakogar,« je poudaril po poročanju vatikanskega radija. »Vsi moramo delati dobro … Samo delajte dobro in prepričan sem, da bomo našli skupno točko,« je dejal papež Frančišek. V svojem odnosu do ateistov se tako novi papež vendarle razlikuje od svojega predhodnika, papeža Benedikta XVI., ki je zaradi svojih stališč do drugače verujočih izzval številne kritike.
-
23. 5. 2013, 18:30 | Družba
Z iskanjem resnice do miru in sprave
V Sarajevu oziroma na obronkih Jahorine je prejšnji konec tedna potekal večdnevni Forum o tranzicijski pravičnosti in spravi, ki je bil pripravljen v okviru Pobude za REKOM. Gre za civilnodružbeno pobudo več kot 1.800 organizacij in posameznikov iz vseh držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, ki si prizadevajo za ustanovitev posebne regionalne komisije, ki bi ugotovila vsa dejstva in ustvarjanje točnega, uradnega in objektivnega zapisa o vojnih zločinih in drugih množičnih kršitvah človekovih pravic na območju držav naslednic SFRJ. Na Skupščini za REKOM in Forumu so poleg 180 gostov iz številnih držav sodelovali tudi predstavniki Civilne iniciative izbrisanih aktivistov (CIIA), Zveze izbrisanih Slovenije (ZIS), Civic Linka, Socialnega centra Rog ter predavatelji iz Slovenije: Spomenka Hribar, Svetlana Slapšak in Sergej Flere. Poseben prispevek je za Forum pripravil tudi Matjaž Hanžek.
-
21. 5. 2013, 09:20 | Svet
Nuna, nova ikona španske levice
Teresa Forcades na okroglih mizah in protestih zagovarja neodvisnost Katalonije, nacionalizacijo bank in energetskih podjetij ter izstop iz zveze NATO. Po oceni britanskega Guaradiana je njena kritika bank, farmacevtskih podjetij in varčevalnih ukrepov desne vlade premiera Mariana Rajoya iz nje naredila celo eno od voditeljic levice v južni Evropi.
-
13. 5. 2013, 18:30 | Družba
V Veliki Britaniji se policija pripravlja na širšo uporabo električnih paralizatorjev, priprav, ki ljudi onesposobijo z elektrošoki. Vendar pa so istočasno v medije pricurljala tudi poročila o zlorabah omenjene opreme, predvsem v psihiatričnih ustanovah. Policija je tako zadnjih treh letih v Angliji in Walesu najmanj dvainpetdesetkrat uporabila taserje nad duševno bolnimi ljudmi v bolnišnicah ali oskrbovalnih ustanovah. Civilnodružbene organizacije in zdravniki opozarjajo, da bi uporaba taserjev nad duševno bolnimi ljudmi lahko še poslabšala njihov položaj.
-
13. 5. 2013, 08:10 | Svet
Brezpilotna letala brez pravil
Uporaba brezpilotnih letal nad tujimi državami krši številna pravila mednarodnega prava – kaos pa bo še večji ob uvajanju brezpilotnih letal v oborožitev številnih držav, od Izraela do Kitajske. Brezpilotna letala, ki so jih doslej skorajda ekskluzivno upravljali »piloti« iz ZDA dobivajo na svetovnem nebu vse več konkurence. Kitajska vojska namreč ureja še zadnje podrobnosti pred prvim poletom prvega kitajskega brezpilotnega letala, imenovanega tudi Lijian ('oster meč'), ki sta ga izdelali letalski podjetji Hongdu in Shenyang Aviation Corporation.
-
7. 5. 2013, 00:25 | Ekonomija
Če v Evropi ne bo prišlo do zmanjševanja razlik med bogatimi in revnimi, nas ob nadaljevanju sedanje politike varčevanja čaka do 50-odstotni padec plač in dohodkov. Te dni je vse več dokazov, da je z aktualno politiko Evropske unije nekaj zelo narobe – za zadnjega je priskrbel sam Oscar La Fonataine, nemški finančni minister v času vlade kanclerja Helmuta Kohla. Na internetni strani nemške Levice je mož, ki velja za »očeta evra«, opozoril, da se v EU ekonomska situacija poslabšuje iz meseca v mesec ter ocenil, da je bilo upanje, da bo evro vzpodbudil racionalno obnašanje nacionalnih gospodarstev - zaman.
-
5. 5. 2013, 10:00 | Ekonomija
EU: novi vzpon ali mučen razpad?
Pred devetimi leti, prvega maja leta 2004, je Slovenija postala članica Evropske Unije. Večina vprašanih v Sloveniji še podpira vstop, vendar se krepijo tudi glasovi kritike. Od razpleta krize evra bo zato v veliki meri odvisna tudi usoda evropskega projekta in ocena pravilnosti slovenske izbire. Tudi danes večina vprašanih meni, da so institucije EU sposobnejše za spopadanje s krizo kot slovenska vlada, slovenski državljani pa se imajo za državljane EU. Toda podatki o stanju v Uniji kažejo precej klavrno sliko.
-
3. 5. 2013, 09:00 | Svet
Ameriško koncentracijsko taborišče
Ameriški predsednik se je po množični stavki zapornikov zaprtih v taborišču v Guantanamu zavzel za njihovo izpustitev, vendar je hkrati podprl prisilno hranjenje ujetnikov in ni napovedal ukazov, s katerimi bi lahko zapornike, ki niso nevarni, pustili na prostost. Po množični gladovni stavki zapornikov v Guantanamu se je ameriški predsednik Barack Obama znova znašel v hudem precepu. Ukinitev zapora v Guantanamu je namreč njegova nikoli izpolnjena predvolilna obljuba, izrečena še preden je dobil prvi mandat.
-
1. 5. 2013, 12:00 | Ekonomija
Evropski komisar za socialne zadeve Laszlo Andor je za reševanje evropske gospodarske krize predlagal ukrepe, ki jih je doslej nemška vlada zavračala – povečanje plač v Nemčiji. Komisar predlaga Nemčiji, da naj preneha z zmanjševanjem plač, da bi nato tudi s pomočjo višjih plač, ki bi povzročile večje povpraševanje, okrepili nemški in evropski trg. Komisar Laszlo Andor je ob tem Nemčiji predlagal tudi širšo uvedbo najnižjih, minimalnih plač v različnih poklicih in opozoril, da se Francija in Belgija »že sedaj pritožujeta zaradi dumpinških cen dela v Nemčiji«. Pri tem je opozoril na velike trgovinske presežke Nemčije, zaradi česar bi se morale države z velikimi presežki prilagoditi državam z deficitom tudi z zvišanjem cen dela.
-
30. 4. 2013, 10:00 | Svet
Nobelovec za mir krepi jedrski arzenal
Ameriški Pentagon je sredi aprila dobil prvo polovico svoje redne davčne injekcije v višini 47 odstotkov celotnega zneska, kar je kosmatih 1,335 milijard dolarjev od proračuna v višini 2,890 milijard dolarjev. Vendar tudi v ameriški javnosti sproža veliko pozornosti zlasti tisti del denarja, ki bo usmerjen v krepitev programov in orožja za množično uničevanje. To je še posebej pomembno zato, ker je za preusmerjanje sredstev v programe orožij za množično uničevanje odgovoren prav Nobelov nagrajenec za mir osebno – ameriški predsednik Barack Obama.
