Jože Vogrinc

Jože Vogrinc

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    13. 1. 2012  |  Mladina 2  |  Javna pamet

    EPK: ekonomija proti kulturi?

    Slovenska verzija projekta ima smolo, da se udejanja v poglobljeni gospodarski krizi, podvojeni z rastočim nezaupanjem Slovencev do družbenih elit. Če hočemo realistično oceniti umetnostni potencial naše EPK, moramo razumeti, kaj taki projekti sploh so. Kako so povezani z umetnostno ustvarjalnostjo in s kulturnim življenjem družbe, kjer se realizirajo? Zadrege slovenske EPK so neizogibna okoliščina takih projektov sploh, ne glede na to, kje se ti dogajajo. Niso slovenska ali kar mariborska posebnost. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    23. 12. 2011  |  Mladina 51  |  Javna pamet

    Zagreti demokrati

    Zagreti demokrati niso nova slovenska stranka. So pasma politične živali, ki v Sloveniji kar uspeva in jo imajo mediji radi in tudi stranke se jih ne branijo. Zagreti so za demokracijo sploh, še rajši pa so zunaj strank. V vsakem trenutku so pripravljeni moralno obsoditi kakšno nestrpnost ali primerek sovražnega govora. Svarijo pred skrajnostmi. So iskreno prepričani, ne hinavci. Zase trdno verjamejo, da so demokrati in demokratke. Za demokracijo se zavzemajo stalno in javno. Pa vendar … Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    9. 12. 2011  |  Mladina 49  |  Javna pamet

    Polpresenečenje

    Presenečeni smo, da je Janković premagal Janšo. Pa se ni zgodilo nič, na kar ne bi bili prej pomislili. Zares presenetilo nas je le, da se je res zgodilo. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    25. 11. 2011  |  Mladina 47  |  Javna pamet

    Sredina ne obstaja

    Jasno je, zakaj je Gregorju Virantu močno upadla popularnost takoj, ko je „vrnil denar državi“. V „postpolitični“ kampanji so kandidati blagovne znamke, ki morajo s svojim stasom in glasom utelešati ideološke stereotipe. Virant je naredil grobo napako, atentat na podobo, ki jo ponuja. Ko je vrnil denar, čeprav mu ga baje ne bi bilo treba, je pri tistih, ki so v njem gledali Poštenost osebno, izgubil zaupanje: če mora vrniti, že ni moglo biti prav, da je sploh vzel ... Sam si je nakopal na glavo ukvarjanje medijev in javnosti z njegovimi zaslužki. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    11. 11. 2011  |  Mladina 45  |  Javna pamet

    80 %

    Nedavno se je Igor Pribac na pol zares vprašal, kako je mogoče, da 80 odstotkov Slovencev podpira protestnike na Wall Streetu in pred Ljubljansko borzo, hkrati pa namerava enak delež na izrednih volitvah v državni zbor glasovati za stranke, katerih napovedani ukrepi, če pridejo na oblast, bodo zanesljivo povečali socialne razlike v Sloveniji in še bolj oglodali ostanke skupnih, javnih dobrin. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    28. 10. 2011  |  Mladina 43  |  Javna pamet

    Volilna kampanja in družba znanja

    Resnost volivcev presojamo po tem, ali so zadovoljni, da jim kandidati govorijo, kar želijo slišati, ali pa se potrudijo kandidate vprašati, kako bodo obljube uresničili; ali so združljive z drugimi obljubami, ki jih tudi dajejo; ali znani podatki omogočajo njihovo uresničitev in, nazadnje, ali bi uresničitev njihovih obljub imela napovedane učinke. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    14. 10. 2011  |  Mladina 41  |  Javna pamet

    Raba simbolov v prelomnih trenutkih zgodovine

    Ljudje, ki so mi blizu, se včasih razburijo: »Če bi bila pred leti, ko smo na Roški dan za dnem demonstrirali v podporo Borštnerju, Janši, Tasiću in Zavrlu, vedela, kaj bo kasneje iz Janše, bi ga bila pustila v zaporu. Kako smo bili naivni!« Temu se kot eden izmed ustanoviteljev Odbora (v imenu kolektiva Založbe ŠKUC) vedno uprem: »Če bi bil postavljen nazaj v leto 1988, bi, čeprav bi videl v prihodnost, v kaj se bodo razvili ljudje, zaradi katerih smo bili na Roški, še enkrat brez omahovanja vztrajal pri prvotni odločitvi.« Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    30. 9. 2011  |  Mladina 39  |  Javna pamet

    Grobi materializem dolžniškega suženjstva

    Marxovo razumevanje politike v kapitalistični družbi kot ideološko sprevržene oblike izražanja interesov razreda kapitalistov se zdi vladajočim danes pregrobo. Res je zastarelo. Realnost globalnega kapitalizma v krizi je celo v EU ali ZDA neskončno bolj groba. Politika izraža interes velekapitala brez vsakega zadržka in države razume kot dolžnice in obenem izterjevalke dolga. Dolg so dolžne izterjati od svojih državljanov in od drugih držav, te pa naj ga izterjajo od lastnih državljanov ali tretjih držav in tako navzdol. Vrlina, ki jo zahtevajo od državljanov, je, da se sprijaznimo z dolžniškim suženjstvom: s preobrazbo državnih proračunov iz pripomočkov za javno blaginjo v programe za servisiranje upnikov (= bančnega velekapitala) na račun dolžnikov (= prebivalstva zadolženih držav). Upnikov, ki so sami glavni povzročitelji dolgov. Vse to proč od razvajenih množic demokratičnega sveta ni nič novega. V Latinski Ameriki in Afriki je že dolgo tako. Novo je, da se nam to dogaja v Evropi. Zares grozljivo pa je, da se nad tem ne zgrozimo. Več

  • Sirota Jerica

    Prodajanje Večera, uničenje Dela Revij, odpuščanje pri Žurnalu in podobne zgodbe nas zavajajo v skušnjavo, da bi slovenske novinarje - ker je ta poklic med najbolj feminiziranimi, jim bom rekel kar novinarke - pomilovali kot siroto Jerico. Saj poznate ljudsko pesem o siroti, s katero hudobna mačeha grdo ravna, ona pa toži na materinem grobu? Tožba, da je slovensko novinarstvo sirota, pozna več hudih mačeh, predvsem politiko in kapital. Tem razlagam je skupno, da vidijo v novinarkah pasivne žrtve načrtnega delovanja neke zle ali brezumne moči. To moč si poenostavljeno predstavljajo kot posamezen družbeni dejavnik (npr. bivši režim, desnico, tajkune ipd.) ali celo posamezen dogodek (zgled je razvpiti dogovor o prodaji Dela Mercatorju pod Janšo) ali osebo (zadnja primera sta Raščan in Novkovič). Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    19. 8. 2011  |  Mladina 33  |  Javna pamet

    Rekonstrukcija levice

    Darko Štrajn je v imenu Liberalne akademije (LA) na mrtvilo na slovenski politični sceni vlil osvežitev s pozivom levici, naj se rekonstruira, da bo na volitvah lahko nastopila kot »alternativa neoliberalizmu, vsesplošni privatizaciji, poglabljanju razlik v bogastvu in družbeni moči in v slovenskem primeru tudi težnji h kršenju človekovih pravic, izključevalnosti, eno(topo)umnemu revanšizmu in zmanjševanju državljanskih svoboščin«. Poziv k rekonstrukciji je izziv pasivnosti, ki je zajela koalicijske stranke. Zdi se namreč, da so njeni člani že vnaprej pripravljeni na poraz in jih vse manj upa na čudež (npr. v obliki jasnega dokaza o Janševi krivdi v aferi Patria). Poziv je trezen, saj ne računa več na to, da bodo nespremenjeno politiko rešili nekakšni (baje) novi obrazi. Menjavo vodstev strank in spremenjene odnose med njimi razume kot začetek aktivne udeležbe civilne družbe pri oživitvi demokratične liberalne politike. Več