Bernard Nežmah

 |  Mladina 42  | 

Cena koalicije z LDS

Od davkov, stikov z bolj demokratičnimi Srbi do rezultatov španovij z liberalno demokracijo

© Tomo Lavrič

Kot eden zadnjih predvolilnih spopadov zunaj programiranih soočenj je bila odstavitev šefa davčne uprave gospoda Stojana Grilja. Kardinalni argument je bil ta, da država ne izterja davčnih obveznostih od najbogatejših podjetij, kot so posamezne igralnice, pivovarne in podobno. Toda istočasno se je že vzpostavil spopad Bajuk (NSi)+ Janša (SDS) vs. Ivanušič (SLS), ki je kot financminister nasprotoval odstavitvi.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Bernard Nežmah

 |  Mladina 42  | 

© Tomo Lavrič

Kot eden zadnjih predvolilnih spopadov zunaj programiranih soočenj je bila odstavitev šefa davčne uprave gospoda Stojana Grilja. Kardinalni argument je bil ta, da država ne izterja davčnih obveznostih od najbogatejših podjetij, kot so posamezne igralnice, pivovarne in podobno. Toda istočasno se je že vzpostavil spopad Bajuk (NSi)+ Janša (SDS) vs. Ivanušič (SLS), ki je kot financminister nasprotoval odstavitvi.

Sedaj nastopijo novinarji, ki so pedantno sledili dialogom vpletenih, natančno brali magnetograme vladnih sej in pikolovsko beležili resnice obeh strani. A to je tudi vse. Nobene želje po primerjalnih raziskovanjih, katera sorodna podjetja plačujejo davke, katera ne, nikakršnih vrtanj, zakaj davčna uprava pritožbe zoper namerjene davčne vsote ne razrešuje v razumnem roku.

Dobrodušni šef dacarjev gospod Grilj se je kazal kot blagohotni stric, ki blagohotno zamiži pred milijonskimi dolžniki.

Ljubljanska upokojenka je meseca avgusta pozabila plačati 3 tisočake davščine kot nadomestilo za zemljišče. Čez dober mesec jo je Griljeva služba že držala za vrat: hladnokrvno ji je poslala sklep o prisilni izterjavi dolga iz osebnih prejemkov!

Kot pravi Damjan Ovsec v svojem "Federbajsu", kdor ukrade elektrarno, bo postal minister, kdor pa sune drobiž, bo končal v rokah postave.

Po padcu Miloševićevega režima, je nastopil neverjetni obrat na Slovenskem. Predsednik Milan Kučan, ki je hitro poslal čestitko Vojislavu Koštunici, je nenadoma zastal. Prvi se je z novim jugoslovanskim predsednikom presenetljivo pogovarjal premier Andrej Bajuk, prve osebne stike navezal Lojze Peterle. Desničarja, ki sta bila videti vedno daleč od juga Balkana, sta pohitela skupaj z zahodnimi politiki, medtem ko je Milan Kučan, ki je dolga soustvarjal jugoslovansko politiko v Beogradu, postal zadržan? Previdnost pred v ovčje kožuhe preoblečenimi srbskimi volkovi? - Nikakor, zakaj slovenska vlada je še v trdnem času Miloševićeve oblasti, ki ji je sekundiral Milan Panić, priznala Jugoslavijo. Koštunica, Djindić, Korać so politiki vsekakor neprimerno bolj svetovljanskega in zahodnjaške kulture kot stara Miloševićeva ekipa.

Morebitni odgovor bi znal ležati v DOS-u. Koštunica je znani antikomunist, še bolj legendarni župan Čačka Velimir Ilić, ki se je med Natovimi napadi mesec dni skrival pred vojaško policijo JNA, potem ko je slednjo javno obtožil, da je kriva za civilne žrtve, ker je svoje tanke skrila zraven civilnih objektov. Iz njihove perspektive, ki se spominja konca osemdesetih, sta bila Milan Kučan in Slobodan Milošević partijska tovariša, ki sta tedaj načelovala istemu enopartijskemu režimu. Kdo bi vedel? Morda bo slovenski predsednik v kakšnem pismu še pojasnil, od kod njegova distanca do nove srbske oblasti, ki da je premalo demokratična.

Slovenski volilni izidi ne pomenijo konca volitev, temveč začetek sestavljanja nove koalicije. LDS pravi, da je bila že z vsemi v koalicijah, da pa ne bo več ponavljala iste napake. Odslej bo sklepala jasne in natančne koalicijske pogodbe, ki bodo dale na prvo mesto program.

Zanimivo. Ko je LDS leta 1992 postala prva vladna stranka, je na volitvah istega leta svoj odstotek s 14% iz l. 1990 dvignila na 22. Na naslednjih volitvah je zrasla na 27, zadnje predvolilne ankete so ji namerile prek 35 %. Ergo, ne glede s kom je v koaliciji, vladajoča LDS vsakič poveča volilni iztržek!

Kako jo pa odnesejo njeni partnerji? Leta 1992 je združeno listo vrgla njena španovija s prvega mesta iz l. 1990 na tretje s komaj dobrimi 13 %, socialisti niso presegli volilnega praga, socialdemokrati so za las ujeli še 4 poslanska mesta, demokrati in zeleni pa so padli skoraj za polovico.

Leta 1996 je bilo za tedanji koalicijski partnerici SKD in ZLSD spet porazno. ZLSD je padla za več kot 4 % na vsega 9%, SKD pa s 14,5 na 9,5 %! Nasprotno je obrestovalo socialdemokratom, da so na polovici mandata izstopili iz vlade, saj so poželi 16 % glasov, skoraj 13 več, kot tedaj, ko so bili v Drnovškovi koaliciji.

Tudi v zadnji koaliciji se zgodba ponovi. LDS skoči v nebo, nekoč druga najmočnejša SLS pa celo združena z SKD praktično razpolovi svoj rezultat.

Nauk številk: španovija z LDS neizpodbitno prinaša polomijo na naslednjih volitvah. Pač, izjema je kot kaže le Desus.